-1.2 C
Ljubljana
nedelja, 24 novembra, 2024

(Ne)življenje v multikulturni državi

Multikulturalizem je bogastvo, različne etnije in kulture morajo živeti skupaj, sobivati – to je dogma, s katero živi Makedonija od leta 2001 naprej. Takšna dogma lahko deluje samo v mainstreamu, ki ga plasirajo mediji, in nikakor ne v praksi. V praksi je vse v popolnem nasprotju s to premiso in jasno je, da sta multikulturalizem in dvonacionalnost glavna krivca za nestabilnost v naši državi.

Makedonski predsednik vlade Zoran Zaev pravi, da bodo v multikulturni družbi, ki nam jo prav on zvišuje na še bolj radikalno stopnjo, različni živeli v razcvetu, kakor tudi zagotavlja njegova poenotena politična parola: »Ena družba za vse«. To parolo izgovori makedonski premier v povprečju dvakrat tedensko, kar pomeni v zadnjem letu in enem mesecu, odkar vodi državo, približno 104-krat. Njegove intelektualne sposobnosti so žal na taki ravni, da te sto štirikrat ponovljene fraze niti enkrat ni izgovoril fonetično ali slovnično pravilno. To samo po sebi govori o ravni moderne levice, ki jo sedaj v Sloveniji lahko zaznamo pri gospodu Marjanu Šarcu. Da, da, Šarec je samo slovenska različica našega Zaeva in nič več od tega, človek, ki ponavlja floskule in besede, ki mu jih položijo v usta. Z edino razliko od Zaeva je Šarec diplomirani igralec, pa zato verjetno ne dela fonetičnih in slovničnih napak pri ponavljanju enih in istih fraz.
Šarec nenehno govori o tem, kako je treba suverenost Slovenije zavarovati pred vmešavanjem tujih držav, na primer Madžarske, ko pa nanese beseda na migrante, ki naj bi se naselili v tej prelepi državi, odgovarja, da je treba slediti stališčem Evropske unije. Po eni strani brani suverenost, po drugi pa želi, da drugi odločajo, ali bo njegova država celostno spremenila svojo demografsko sliko in ali bo iz krščanske demokracije po hitrem postopku postala skrajno disfunkcionalna islamska džamahirija.

To, da sta si z Zaevom podobna, kaže tudi dejstvo, da nobenega od njiju ni izbrala večina volivcev na volitvah, ter sta na svoj položaj prišla s »castingom« globoke države. Šarec in Zaev sta enaka tudi zato, ker zaradi svoje želje po oblasti (ki je njuna ideologija sama po sebi) prihajata na oblast oziroma sta na oblasti s samo enim namenom – s podporo in z usmeritvami globoke države poskrbeti za trajno uničenje njunih narodov. V Makedoniji prihaja globoka država od zunaj, Slovenija pa ima svojo notranjo globoko državo, ki jo vodijo nekdanji komunistični vladarji. V obeh primerih pa je epilog enak, dokončna menjava načina življenja državljanov in njihovih vrednot.

Slovenija je religiozno in etnično precej homogena država v primerjavi z Makedonijo, kjer ljudje dobro vedo, kakšno je življenje v multikulturni družbi. Več kot 35 odstotkov državljanov je muslimanov, na območju Makedonije je islam množično navzoč že več kot 5 stoletij, od prihoda Otomanskega cesarstva na Balkan naprej. Religijska raznolikost med katero koli drugo vero in islamom pa ima kot povsod drugje na planetu enak rezultat – teroristične napade, uboje in umore na verski podlagi, posilstva, rope, zasedbo območij, kjer ne veljajo državni zakoni. In vedno kot povsod so žrtve samo nemuslimani, pri nas Makedonci.
V bližini Skopja se je 12. aprila 2012 zgodil eden večjih terorističnih napadov v Makedoniji, ko so džihadisti ob Smilkovskem jezeru na veliki petek brez posebnega vzroka − razen očitnega, da pobijajo nevernike − ubili štiri mlade fante, stare od 18 do 21 let. Nova oblast, ki jo je postavila globoka država, je letos teroriste, ki so bili obsojeni na dosmrtno zaporno kazen, osvobodila in se sedaj mirno sprehajajo po skopskih ulicah. Na zahtevo politične stranke DUI, albanske stranke, je teroriste osvobodil Zoran Zaev, da bi DUI postala njegova koalicijska stranka in bi lahko z njihovo pomočjo prišel na oblast. Pred nekaj dnevi se je zgodila še ena tragedija; islamski radikalci so v središču mesta ubili makedonskega mladeniča, spet »brez posebnega vzroka« razen očitnega, da gre za umor nemuslimana v imenu islama. V naši multietnični Makedoniji se take stvari dogajajo v povprečju dvajsetkrat na leto. Zato bi bilo dobro, da se Slovenci vprašate: Si želimo tudi mi živeti v taki državi? Ko boste odgovorili na to vprašanje, boste z lahkoto odgovorili še na vprašanje, ali si želite, da bi se v vašo prelepo državo naselili migranti z Bližnjega vzhoda.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine