Piše: dr. Matevž Tomšič
Po volitvah je vselej tako, da so eni bolj, drugi manj zadovoljni z njihovim izidom. A v etabliranih demokracijah obstaja relativno visoka stopnja zaupanja v volilne postopke, predvsem v korektnost štetja glasov. Tako da tudi poraženci volitev ne zanikujejo uradno objavljenih rezultatov. V šibkih demokracijah pa ni tako. Pogosto se zgodi, da tisti, za katerega uradni rezultati pokažejo, da je volitve izgubil, teh rezultatov ne prizna, češ da je šlo za prevaro, za prirejanje dejanskega stanja.
In pogosto so sumi volilnih prevar upravičeni. Najbolj očiten primer so zadnje predsedniške volitve v Venezueli, kjer so uradni organi za zmagovalca razglasili tedaj aktualnega predsednika Nicolasa Madura (ki zdaj ždi v ameriškem zaporu), čeprav so vse napovedi kazale na zmago opozicijskega kandidata, pri tem pa so se pojavili številni trdni dokazi o grobih volilnih prevarah, storjenih s strani režima. Postalo je jasno, da so bile volitve ukradene, zato ne Združene države Amerike ne Evropska unija nista priznali Madura za legitimnega predsednika.
Slovenije žal še vedno ni mogoče šteti v krog etabliranih demokracij. Letošnje volitve so to jasno pokazale. Še nikoli ni bilo toliko dokazov, da je šlo pri štetju glasov nekaj narobe. To je blaga oznaka. Če pa smo bolj ostri, lahko rečemo, da je prav možno, da so se zgodile velike volilne manipulacije.
Začelo se je z večjim številom volišč za predčasno glasovanje, za katera je jasno, da so nezakonita, saj se nahajajo zunaj območij okrajnih volilnih komisij (to zakon izrecno zahteva). Kar je potrdila tudi Državna volilna komisija – a je kljub temu odločila, da se na njih lahko izvede glasovanje, saj da to ne bo vplivalo na izid volitev. Mar res ni vplivalo? Zaradi teh volišč, lociranih v Ljubljani, ki je trdnjava levih strank, so bili prebivalci prestolnice, ki so predčasno glasovali, v precej boljšem položaju kot tisti z relativno oddaljenega podeželja, kjer večinoma volijo desnico. Poleg tega je bil nadzor nad volilnimi skrinjicami na teh voliščih – predvsem v nočnem času – izrazito pomanjkljiv. Za to naj bi skrbele kar varnostne službe Mestne občine Ljubljana, kar je v praksi pomenilo, da je imel nadzor nihče drug kot podpornik Roberta Goloba in njegov politični mentor – Zoran Janković.
In glej ga, zlomka, rezultati predčasnega glasovanja občutno odstopajo od rezultatov na volilno nedeljo – seveda v korist levega tabora. A to je še mogoče vsaj deloma (nikakor ne v celoti) pojasniti s tem, da je prvak SDS Janez Janša pozval svoje podpornike, naj ne glasujejo predčasno, in je zato ta stranka dobila manjši delež glasov na teh voliščih. Nikakor pa to ne velja za glasovanje iz tujine, pri katerem gre za podobna ali še večja nesorazmerja. Nekateri uradni rezultati tega glasovanja so naravnost neverjetni. Ali je res mogoče verjeti, da je v enem pretežno desnem volilnem okraju Levica dobila približno takšen delež glasov iz tujine kot SDS? Še bolj absurdni so podatki z volišča v Vatikanu, kjer naj bi SDS dobila nič glasov, Levica pa dva (sic!).
Ob tem lahko poslušamo številne pritožbe ljudi iz diaspore (iz ZDA, Kanade, Argentine), da niso prejeli glasovnic ali pa so te prispele prepozno. To upravičeno navaja na sum zlorab. Povsem možno je, da so bile glasovnice v tujino poslane selektivno: pretežno tistim, za katere se je vedelo (ali vsaj predpostavljalo), da bodo volili levico (na diplomatska predstavništva, v Bruselj in na Balkan).
Alejandro Peña Esclusa, venezuelski disident, ki je podrobno raziskoval volilne prevare po vsej Latinski Ameriki, je prepričan, da so bile letošnje volitve v Sloveniji ukradene. Opaža precej vzporednic glede manipulacij in zlorab volilnih postopkov. Zato bi bilo treba vse tovrstne sume temeljito preiskati. Najmanj, kar bi se moralo zgoditi, je razveljavitev izidov na nezakonitih voliščih in ponovitev glasovanja iz tujine.
