Piše: Marjeta Bogataj
Foto: Polona Avanzo
Po nadpovprečno topli zimi smo se odpravili v Živalski vrt Ljubljana, kjer je vse v znamenju pomladi. Ob tem, da potekajo vsakoletna pomladanska dela, se tu igrajo mladički, bližajo se tudi Velikonočne delavnice.
Med sprehodom smo opazili številne živali, ki se veselo nastavljajo toplemu spomladanskemu soncu, pri čemer marsikatera tudi že išče senco. »Zelo lepo je opazovati živali, ki se rade nastavijo pomladanskemu soncu. V vseh ogradah sta senca pa tudi odprt prostor, kamor posije sonce, in živali se premeščajo po svojih željah,« pravi Irena Furlan, biologinja in vodja pedagoških programov, ki ima dogajanje v ZOO Ljubljana v malem prstu.
Pozimi več časa zunaj kot prej
Kako pa se na čedalje toplejše zime odzivajo živali, ki prihajajo iz toplejših podnebij? »Živali iz toplejših krajev preživljajo zimo v notranjih ogrevanih prostorih, kjer jih obiskovalci lahko opazujejo skozi stekla. Toplejše zime pa omogočajo, da so lahko v zimskem času več dni tudi v zunanjih delih ograde. To so sajmiriji in gepardi,« pravi Furlanova in pojasni, da so lopute, ki vodijo v zunanji del ograde, zavarovane s posebno gumo, ki ohranja toploto v ogrevanih notranjih prostorih, živali pa po želji hodijo ven in noter. Ponoči, ko se še bolj ohladi, lopute zaprejo, da živali ostanejo znotraj na toplem – medtem ko poleti lahko hodijo ven tudi ponoči. V ZOO Ljubljana seveda večkrat dnevno preverjajo zunanjo temperaturo.
Marsikdo med nami čez zimo pridobi kakšen kilogram, je tako tudi pri živalih? Pri nekaterih je. »Med našimi živalmi največ na teži pridobita medvedki Čupa in Pombi. Ko se jima zmanjša apetit, jima nehamo dajati hrano in zimo predremljeta v svojih brlogih,« pripoveduje Furlanova.
Najtežja je slonica Ganga
Težo čez zimo pridobita tudi kalifornijska morska leva in vse avtohtone živali, kot so kozorogi, jelenjad in volkovi. Zraste jim tudi gosta podlanka in dolga resasta dlaka. Pri tem je zanimivo, kot pojasnjuje sogovornica, da je zrak, ujet med dlako, dober toplotni izolator: »Njihova podlanka je tako gosta, da jih dež in sneg ne premočita do kože. Izolacija je tako dobra, da kadar ležijo na snegu, se ta pod njimi ne taja.«
Težo kontrolirajo tudi pri drugih živalih ter redno ocenjujejo njihovo kondicijo in zunanjo podobo, pri čemer so ocene od 1 do 5. Najboljša ocena je 3, kar pomeni idealno težo. »Teža naših živali niha od 2,5 pri samicah, ki so pravkar skotile in so shujšale, do 3,5 za tiste živali, ki so sezonsko pridobile težo,« pravi Furlanova in navede podatke o teži, ki bi bili za ljudi občutljivi, živalim pa za to ni dosti mar: morski lev Kalle se je z 204 kg zredil na 218 kg, Jip pa s 193 na 206. Sibirski tiger Bootsman pozimi tehta 183 kg, samica Vita pa 128 kg. Azijski lev Maksi 172 kg, samica Čaja pa 133 kg. Stehtali so tudi žirafi: Rastko ima 1.288 kg in Cvetko 1.238 kg. Risi tehtajo od 21 do 23 kg. »Najtežja je slonica Ganga. Konec januarja je tehtala 3.390 kg,« razkrije Furlanova. Med sesalci je po njenih besedah najlažji mali madagaskarski tenrek, ki tehta okoli 130 g.
Priljubljeni triletnik Tai
V živalskem vrtu so pomlad pričakali tudi vedno priljubljeni mladiči. V čredi antilop liči odraščata dve mladi samici, ki sta se skotili septembra in novembra lani, letošnja mladiča pa sta dva samca jezersko-solčavske ovce, ki je avtohtona slovenska pasma. Skotil se je tudi mladič pritlikave koze. Mali Tai je konec januarja upihnil tretjo svečko in odrašča v skrbni družini šimpanzov. Kot pravi Furlanova, sta mama Neža in oče Boris izredno ljubeča, prav tako babica Mojca in teta Nika, starejša sestra Leona pa mu je družba za zgled, igro in lumparije. »Mali Tai, kadar ne spi, obiskovalcem pokaže vse, kar se je v treh letih naučil. Spretno sedi, pleza in skače po domovanju. Pretakne vse kote za posladki in igračami, ki mu jih prinašajo oskrbniki. Te so iz naravnih materialov, prav tako pa tudi ‘pliškoti’, ki jih obožuje, rad ima tudi igrače, ki oddajajo različne zvoke,« se razgovori Furlanova.
Naj omenimo še mladi alpaki, ki sta se skotili lani poleti, ter mladiča kanadskih volkov, ki bosta aprila stara eno leto in sta skoraj že dosegla odraslo velikost. »V prihodnje je pričakovati mladiče pri rdečevratih kengurujih, goeldijevih marmozetkah, surikatah, črnih štorkljah, kvakačih, kanadskih bobrih, indijskih ježevcih, jelenjadi in alpskih kozorogih. Mogoče nas z mladiči preseneti letos tudi mačja panda,« pravi sogovornica. V ZOO Ljubljana gojijo okoli 116 različnih vrst in 13 pasem domačih živali, pri čemer je 26 vrst vključenih v vzrejne programe ogroženih živalskih vrst EAZA.
Velikonočne delavnice
Ker je velika noč tik pred vrati, smo poizvedeli še, kaj pripravljajo v živalskem vrtu ob tej priložnosti. Velikonočne delavnice bodo potekale od 30. marca do 1. aprila med 15. in 17. uro. »Raziskovali bomo, kaj je v jajcu in iz katerih snovi je. Pestovali bomo žive piščance, ugotavljali, kako vemo, kdaj je jajce sveže, staro, surovo ali kuhano. Opazovali bomo jajca v inkubatorju in piščance pri izvalitvi. Spoznavali bomo simboliko kuncev in zajcev v velikonočnem času ter se naučili, kakšna je razlika med glodavci ter kunci in zajci,« napoveduje Furlanova.
Obiskovalci, ki jih je z daljšanjem dneva čedalje več, pa bodo letos lahko uživali tudi ob posebnih dogodkih, ki jih v živalskem vrtu pripravljajo ob svoji 75-letnici; ZOO Ljubljana je bil namreč ustanovljen 10. marca 1949. Izvedeli pa smo tudi, da bo živalski vrt v kratkem sprejel tudi nove prebivalce …
popravljeno
