Piše: Petra Janša
Z Igorjem Ogorevcem, lastnikom podjetja AS AN, d. o. o., znanega po blagovni znamki Planet zdravja, smo se tokrat pogovarjali o novoletnih zaobljubah. Po podatkih državnega statističnega urada med te spadajo več zdrave hrane in gibanja ter manj alkohola in cigaret.
»Nekoč sem zasledil modrost, da v tem vesolju ne obstaja niti ena stvar, ki ne bi bila najprej misel. Vsi poudarjajo, a malo ljudi to razume: misel, beseda, dejanje – v tem krogu funkcionira ves svet,« uvodoma pravi Igor Ogorevc in doda, da je »misel osnovna in najmočnejša energija, beseda je izrečena misel, dejanje pa je misel v gibanju«. »Ljudje imamo možgane, da lahko manipuliramo. Mene zato v osnovi ne zanima, kaj človek govori, ampak kaj človek dela, saj dela točno to, kar misli. Vse, kar naredimo, je bila najprej misel. Potem pa je to stvar razvoja. Tudi odločitev za zdravo življenje. Če razumeš, da ti alkohol ali določena hrana škoduje in če si odločiš, da sam sebi ne boš škodoval, potem je pot jasna in ni težka,« je jasen Ogorevc. »Vedno se postavi vprašanje, kaj si pripravljen narediti zase. Nihče drug ne bo tega naredil zate kot ti sam, niti zdravnik. Odvisen si od sebe. Saj veste, kako pravijo, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. To je edina filozofija, ki ti prinese pozitivne rezultate v življenju.«
Pitje alkohola je stvar odločitve
Med statističnimi podatki se pojavi tudi umrljivost zaradi alkoholne bolezni jeter, kar kaže na to, da podatek ni zanemarljiv. Zaradi alkoholne bolezni jeter je namreč leta 2022 umrlo 299 prebivalcev, kar je 1,3 odstotka vseh smrti. »Najbolj razumna meja za odraslo osebo pri pitju alkohola je nič, saj telo ne potrebuje alkohola,« izpostavi Ogorevc. »Pitje alkohola je stvar odločitve posameznika, nanj pa lahko vpliva kultura nekega naroda. Če pogledamo kulturo pitja alkohola pri Slovencih zadnjih 250 let, kaj opažamo? To je kultura, ki poveličuje uživanje alkohola. Kaj pravijo slovenske narodne pesmi? ‘Še kik’lco prodala bom, za sladko vince dala bom,’« osvetli problematiko Ogorevc, sama pa pripomnim, da pri nas pravijo, da je vino hrana. »Samo v Sloveniji ima vino status hrane, tudi davčno gledano, kar pa ni res. Sicer pa celotna zahodna kultura poveličuje uživanje alkohola. Zakaj? Ker je zadrogiranemu človeku laže vladati. Gre za zlorabo lastnega telesa,« pravi Ogorevc in poudari, da zdrav človek ne potrebuje alkohola, da se počuti dobro, zadovoljno, srečno in veselo. »Tako se počuti telo zaradi tega, kar ustvarja.« Vsaj tako bi moralo biti.
Alkohol in prebavni sistem
In kako alkohol deluje na prebavni sistem? »Alkohol povzroči izredno močno toplotno reakcijo v celotnem telesu – alkohol gori, mar ne? In tisti, ki jim prija piti alkohol, so podhlajeni in se dobro počutijo šele po njegovem zaužitju. A to ni prav. Kje najprej čutiš alkohol? V glavi.« – »Pri tem tudi dehidriraš?« – »Seveda, saj telo potrebuje vodo za hlajenje, in če je ni, se ne hladiš,« razloži Ogorevc in poudari, da alkoholne bolezni jeter ne povzroča samo čezmerno uživanje alkohola. »Kar nekaj alkoholne bolezni jeter imajo ljudje, ki v življenju niso spili praktično nič alkohola, imajo pa tipično stanje alkoholika. Imamo zelo dobro prakso in izkušnje s tem. In tega zdravniki pri nas ne razumejo. Kadar ljudje jemo narobe, kadar jemo preveč živalskih beljakovin ali kadar imamo motnje v delovanju trebušne slinavke, da ne izloča pravilne količine vseh prebavnih encimov, se hrana ne prebavi in začne fermentirati.« – »Gniti?« – »Ja, in v procesu fermentacije se v črevesju ustvari čisti, etilni alkohol, ki razpada v CO₂, vodo in sladkor. Prav zaradi slednjega imajo diabetiki pretirano fermentacijo. Ni pa nujno, da se pri tem pojavi diabetes, čeprav v končni fazi vedno in največkrat v obliki tipa 2,« pojasni Ogorevc. Nas pa zanima, kako vemo, da ima nekdo pretirano fermentacijo. »Človeka napihuje, ima velik in napet trebuh, ima težave s stalnimi vetrovi, saj se pri fermentaciji ustvarjajo plini. Taka stanja se končajo s težkimi diagnozami in velikokrat pride celo do ciroze jeter – ta razpadejo, ker ne morejo presnoviti takšne količine alkohola,« razloži Ogorevc.
Ljudje smo rastlinojeda bitja
Ob tem spomni, da nam zdravstvena statistika pove, da je največ urgentnih obiskov in zdravnikov takoj po novem letu in veliki noči. »Kaj se takrat je? Za božično-novoletne praznike se je in pije vse po vrsti – od alkohola do pretiranega uživanja sladic, mesa … Kaj pa tradicionalno jemo za veliko noč? Šunko oziroma prekajeno meso, ki je težko prebavljiva hrana. Poje se tudi veliko jajc, ki so še teže prebavljiva kot prekajeno meso.« Moj začudeni pogled dobi razlago. »Seveda. Jajce je najbolj organizirana beljakovina, najteže prebavljiva in najbolj škodljiva beljakovina od vseh.« Ogorevc ponovi že večkrat izrečeno dejstvo, da nam »največjo obremenitev v telesu povzroči hrana živalskega izvora, saj smo ljudje ustvarjeni kot rastlinojeda bitja«. »Če rečem drugače, če mi v svoj avto ne natočimo pravega goriva, se ne bomo peljali daleč. In če mi svoje telo narobe hranimo, ne moremo biti zdravi. To je tako preprosto. Prvič s filozofskega stališča, drugič, kar je še pomembnejše, s stališča anatomije, fiziologije, imunologije, medicine … Pa nas zdravnik na to opozori? Ne, ker nima osnove, saj v času študija o vplivu hrane na človekovo zdravje ne učijo. Uradno tega ni.«
O kuhani zelenjavi
»Zdaj sva razložila novoletno zaobljubo glede pitja alkohola. Kaj pa zaobljuba, da bomo pojedli več sadja in zelenjave in manj mastne hrane?« – »Ni toliko pomembno, kaj bomo jedli, saj ne živimo v pomanjkanju, nasprotno, hrane je preveč, zato je pomembnejše, česa ne bomo jedli oziroma katera hrana nam škoduje. Na svetu sta samo dve vrsti hrane; tista, ki nam koristi, in tista, ki nam škoduje,« je jasen Ogorevc. Odgovor na vprašanje, ali je res, da je več sadja in zelenjave boljše za naše zdravje, je pritrdilen. »Vendar se spet postavi vprašanje njene priprave. Kuhana zelenjava in sadje sta namreč laže prebavljiva kot surova. Brž ko je prebavni sistem okrnjen in ne dela prav, je najbolj prav, da jemo kuhano hrano, in to delamo po zaporedju. Primerno količino soli damo v hladno vodo in v slani vodi kuhamo zelenjavo. Zelenjava ostane polnovredna le tako, če se sol stopi v hladni vodi. Tukaj moramo upoštevati osnovno kemično zakonitost, ki govori, da se vsi minerali vežejo na sol.« – »Kaj pa sadje in sladkor?« »Sadje vsebuje večinoma fruktozo, razen grozdja, kjer je večina glukoze. Fruktoza je najbolj enostaven ogljikov hidrat in ne potrebuje inzulina za presnovo – je lahko prebavljiva in gre takoj v kri. Sadni sladkor, se pravi fruktoza, ne draži trebušne slinavke, tudi jetra in žolč trpijo manj,« pove Ogorevc.
Maščobe so pomembne
Kaj pa mastna hrana? »Zelo velika napaka bi bila, če ne bi jedli maščob, saj je treba vedeti, da telo pridobiva energijo iz maščob in sladkorjev,« opozori Ogorevc in doda, da moramo vedeti, kakšne maščobe so koristne in zdrave za telo. »Prvo in najpomembnejše pravilo – nikoli ne smemo uživati rafiniranih olj, če hočemo sami sebi dobro. Povedali smo že, da so rafinirana olja odpadek, ki bi moral biti ljudem za uživanje prepovedan. Pred nekaj dnevi sem dobil študijo, da uživanje rafiniranih olj povzroča vnetje žilnih sten. In več rafiniranih olj pojemo, več težav s kardio-vaskularnim sistemom imamo, bolj se žile mašijo in hitreje pride do večje možnosti krvnih strdkov.« Zanima nas, kaj pa so dobre maščobe. »To so nerafinirane, nefiltrirane maščobe, so rastlinska hladno stiskana olja.« – »Kaj pa maslo?« – »Delno tudi, ampak to spet ne sme biti narejeno iz pasteriziranega mleka, mora biti surovo maslo. In spet, nobena maščoba se ne sme segrevati, saj je vsako cvrtje v osnovi hudo škodljivo.« – »In margarina?« – »To je katastrofa. Poleg rafiniranih olj je v njej še hidrogenirana maščoba, lahko tudi steroli – to je še bolj rakotvorno kot rafinirana olja. S stališča javnega zdravja bi morala biti margarina za ljudi prepovedana hrana. To je proizvajanje invalidov in bolezni. Zakaj NIJZ to ne zanima? Ker povsod po svetu te inštitute obvladuje farmacija in največja izguba za slednje je zdrav človek,« meni Ogorevc.
Gibanje je izjemnega pomena
Nekaj besed sva namenila tudi pomenu gibanja. »Gibanje je izjemnega pomena za človeško telo. Z njim pospešimo pretok krvi, in kar je še pomembnejše, pretok limfe je odvisen od gibanja, limfa pa je naš imunski sistem. In brez zadostne ali pa vsaj normalne količine gibanja ne moremo biti zdravi,« pojasni Ogorevc in razloži, zakaj je tako nevarno za bolne ljudi, ki so dva, tri mesece v postelji. »Ker ne morejo vstati, ni cirkulacije limfe, zato ne deluje več imunski sistem in to je hudo narobe. In če pogledamo v naravo, kako smo sesalci narejeni? Gibati se moramo, ker nas anatomija in fiziologija to učita.« In kaj je dovolj gibanja? »To je zelo individualno. Odvisno je od stanja črevesja in posledično delovanja celotnega telesa. Meni osebno je dovolj, da se gibljem pol ure na dan, ali je to sprehod ali je fizično delo. Za drugega je dovolj že deset minut. Pravijo, da če si bolan, se moraš veliko gibati. Napaka! Filozofija za tem je taka – če imaš avto, ki ne dela dobro, ga je najprej treba peljati k mehaniku, da ga popravi, in ne na dirke po zmago, saj lahko avto uničiš. In tudi ljudje, ki so bolni in pretiravajo, se izčrpavajo. Gibanje ja, ne pa velik fizični napor. Zato je najprimernejša oblika rekreacije hoja. Človek je narejen za hojo. Če tečemo, naši možgani drugače reagirajo, ker človek, ki teče, pred nečem beži in se ustvarja preveč adrenalina. To pa posledično spet lahko povzroča težave,« še spomni Ogorevc in doda, da če pravilno delujejo koža, pljuča, ledvica, želodec, je tudi tek v redu. »Imamo ogromno prakse z vrhunskimi športniki in vemo, koliko se lahko obremeni kakšno telo.« In za konec še odgovor bralcu, ki nam očita, da nam prejšnji intervju z gospodom Ogorevcem ni v ponos! V ZDA in Evropi ima že vsaka spodobna medicinska fakulteta v študij vključen tudi študij integrativne medicine.«
