Piše: Vida Kocjan
S prof. dr. Vitom Bobkom smo se pogovarjali o usihajoči gospodarski rasti tako doma kot v tujini, zgrešeni energetski politiki, o ukrepih, ali so pravilni, o visoki zadolženosti držav, zunanji in migracijski politiki pa tudi o medijih in njihovem poročanju.
Demokracija: Gospod Bobek, kako komentirate usihajočo gospodarsko rast v Sloveniji in tujini, kaj to prinaša in kakšne skrbi nam to lahko povzroči?
Dr. Bobek: Vprašanje je večplastno. V sodobni ekonomski dobi, to je od začetka industrializacije, se soočamo z gospodarskimi cikli. Ekonomisti jih poznamo več vrst, najbolj splošno znan in tudi zelo pomemben je t. i. Juglarjevciklus, ki se pojavlja na sedem do enajst let, sprožajo ga tako notranji kot zunanji dejavniki. Notranji dejavniki v gospodarstvu so spremembe v varčevanju in investiranju, kar je ta čas velikega pomena, saj se investicije ustavljajo. Pomembnejša notranja dejavnika so tako spremembe glede vladnega oz. proračunskega trošenja v makroekonomski politiki, zlasti pa v monetarni politiki oz. ponudbi denarja. Ena od mojih osrednjih tez je, da je bila monetarna politika v zadnjih petnajstih letih zgrešena. Ustvarjala oz. kreirala je predvsem nove količine denarja, ki so prihajale na trg. V prvi fazi je to ustvarjalo lažno ali navidezno stanje blaginje. V ekonomiji pa vemo, da ni zastonj kosila, da se prej sli slej izstavijo računi. Posledica je inflacija. Poleg notranjih dejavnikov, pri čemer izpostavljam vladno potrošnjo, tj. proračunsko porabo in makroekonomske politike, ki so prav tako dostikrat zgrešene, in pa ponudbo denarja, so tukaj še zunanji dejavniki. To so lahko t. i. tehnološki šoki ali pa dejavniki, lahko je to neka povojna obnova, zlasti pa seveda vojne. Ta čas imamo vojno v naši bližini, v Ukrajini, ki pa je po mojem mnenju samo dodaten dejavnik. To ni poglaviten dejavnik tega, kar se na gospodarskem področju dogaja. Skratka, če izhajamo iz tega, da smo v letih od 2008 do 2010 doživeli finančno-gospodarsko krizo, in če k temu obdobju prištejemo sedem do enajst let, pridemo približno v leto 2019, ko se je tudi začelo govoriti o prihajajoči gospodarski krizi. Vendar pa je bila nato pandemija covida odločilni dejavnik. Večina držav je namreč zelo intenzivno reagirala na pojav pandemije in na ustavljanje gospodarstev oz. gospodarskega življenja. Sledili so stimulativni ukrepi. Po nenadnem globokem padcu v prvi fazi je prišlo do rasti, ki pa zdaj spet peša. Po vseh kazalnikih, ki jim lahko sledimo, smo na začetku vstopa v recesijo. To pokažejo ne samo podatki v Sloveniji, a kar je še bolj pomembno, podatki v Nemčiji, kjer se zaupanje potrošnikov, ki ga spremlja GfK, po letu 2022 tudi letos dramatično znižuje. To opažamo tudi v Sloveniji. Tudi v ZDA je skoraj polovica investitorjev mnenja, da že z letom 2023 vstopamo v recesijo. Osebno menim, da je slednja neizogibna.
K temu, kar sem že navedel, je treba dodati še zgrešene makroekonomske politike v EU, zgrešene energetske politike, ki so privedle do dramatično višjih cen energije. Vojna v Ukrajini in trgovinski embargo za Rusijo sta po mojem mnenju stranska dejavnika.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!