Piše: Andraž Grad, foto: Polona Avanzo
Dr. Mitja Steinbacher je dekan Fakultete za pravo in ekonomijo, ki deluje v sklopu Katoliškega inštituta. Z njim smo se pogovarjali o poslanstvu in delovanju fakultete kot tudi o delovanju vlade ter o nekaterih splošnih vprašanjih ekonomije in vladavine prava.
Gospod Steinbacher, nam lahko okvirno predstavite vašo fakulteto?
Najprej bi povedal, da smo s tem študijskim letom spremenili ime naše fakultete, tako da je po novem Fakulteta za pravo in ekonomijo. Programi na fakulteti so enaki, glede tega se ni nič spremenilo. Smo pa s preimenovanjem želeli poudariti, da želimo bolj kot izobraževati ozko usmerjene kadre, ki se specializirajo za področje poslovnih ved, v prvi fazi ponuditi malce širšo izobrazbo. Ponuditi torej uvid v to, kako ekonomija deluje, ob tem pa tudi zadosti bogato paleto standardnih programov s področja poslovanja podjetij, kot jih lahko dijaki, ki se želijo izobraziti v diplomirane ekonomiste, dobijo tudi na državnih ustanovah, se pravi na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Želimo se predstaviti javnosti kot fakulteta, ki ponuja soroden program omenjenima ustanovama.
Kako bi opisali vaše poslanstvo in delovanje?
Kar zadeva naše poslanstvo, delujemo v sklopu Katoliškega inštituta. Fakulteta za pravo in ekonomijo je tako del katoliškega visokega šolstva v svetovnem merilu. To je bistveni temelj naše fakultete. V praksi to pomeni, da skušamo biti študentom čim bolj na voljo in v pomoč, kjer je to mogoče. Študente je vsekakor treba spodbujati k razvoju osebne integritete, kot je etičnost v poslovanju, kar je tudi eden od pomembnih vidikov predmetnika na vseh treh stopnjah. Želimo izobraziti odgovorne mlade intelektualce. Pri nas je sicer mogoča tudi specializacija na magistrski stopnji, pri čemer gre za tipičen program poslovnih ved, tako da se lahko mladi izobraženci, ko so že diplomirali, skušajo specializirati z magistrskim študijem poslovnih ved in pa z magistrskim študijem prava, ki se letos prvič izvaja.
Kateri vaši programi uvajajo letos novosti?
Pred začetkom vsakega študijskega leta se pregleda predmetnik, ali so potrebne kakšne posodobitve. To imajo izvajalci predmetnika v uvidu, jih pa skušamo tudi spodbujati k uvajanju novih predmetov. Z letošnjim letom so tako nekatere spremembe že uvedene. Imamo nekaj novih izbirnih predmetov. V program prava smo uvedli nov izbirni predmet teorija iger za pravnike. Gre za specifičen predmet, ki poudarja strateško noto v pravu, kjer imamo seveda argument in protiargument, kar pomeni, da se vedno vzpostavi neka strateška relacija. Smo edini v Sloveniji, ki to ponujamo. Pri tem smo se zgledovali po mednarodnih programih, ko smo pregledovali, kaj vključujejo predmetniki na pravnih fakultetah pri nas.
Kako pa je s poslovnimi vedami na tem področju?
Nekaj novih predmetov je tudi na poslovnih vedah, ki se nanašajo na strateško poslovanje oziroma na obnašanje potrošnikov. Že predlansko leto smo združili ves nabor izbirnih predmetov v enoten nabor. Tako lahko študentje izbirajo iz vseh izbirnih predmetov, ki so na voljo, ne glede na to, katero smer želijo. Tako lahko na neki način sami oblikujejo svoj predmetnik. Za naslednje šolsko leto se obetajo tudi predmeti s področja umetne inteligence, kar je danes aktualno. Kot majhen zavod imamo to fleksibilnost, da se lahko malce hitreje prilagajamo.
Kako je letos z vpisi? Opažate večje zanimanje?
Zaznali smo okrepitev vpisa, smo pa še vedno sredi vpisnega obdobja, tako da bomo šele v zadnjem tednu septembra videli, kolikšno je končno število vpisanih. Dozdajšnji vpisi so namreč še informativne narave. Dijaki, ki prihajajo prvič na fakulteto, in študenti, ki se želijo vpisati na magistrske programe, so za zdaj preko javnega sistema eVŠ izrazili občutno večji interes za vpis, kot je bil lani, predvsem na univerzitetnem programu študija ekonomije. Tudi v času promocij fakultet smo bili precej dejavni. Obiskali smo veliko sejmov, med drugim smo bili na Pomežiku sonca, ki ga organizira Radio Ognjišče. Bili smo tudi na Informativi, ki je največji sejem predstavitev študijskih programov za mlade. Precej navzoči smo bili tudi v medijih. Tu bi izpostavil Radio Ognjišče, kjer zelo dobro razumejo naše potrebe. Bilo je tudi več neposrednih predstavitev na srednjih šolah. Z veseljem smo ugotovili, da smo nekako opozorili na našo fakulteto, tako da je sedaj več poznavanja Katoliškega inštituta in Fakultete za pravo in ekonomijo. Narašča evidenčni vpis, kakšen bo dokončen vpis pa za zdaj težko rečem. Pri tem bi morda izpostavil nov program prava, ki je izrazito priljubljen. No, glede medijske predstavitve bi se rad zahvalil tudi tedniku Demokracija, v katerem smo precej prisotni in imamo z vami za fakulteto zelo koristno sodelovanje.
Kako ste zadovoljni z izvedbo konference WEHIA, ki je bila od 22. 6. do 24. 6. na Fakulteti za management Univerze na Primorskem?
Konferenca je bila letos organizirana že šestindvajsetič. Vsako leto je organizirana večinoma v Evropi, pa tudi drugje. Znana je po tem, da privablja raziskovalce z vsega sveta, kar smo videli tudi v Kopru. Bilo je 82 prezentacij s skoraj celega sveta. Sam sem bil na konferenci v vlogi predsednika organizacijskega odbora. Če povzamem besede enega od ustanovnih očetov združenja ESHIA, v sklopu katerega poteka konferenca: »Naredili ste izjemno delo.« Konferenca je bila zelo dobro organizirana. Ob tem bi se zahvalil vodstvu Fakultete za managament Univerze na Primorskem. Takšne konference so v Sloveniji precej redke, saj gre na področju ekonomije za konferenco najvišje stopnje. Sicer smo slovenski raziskovalci bolj vpeti v obiskovanje konferenc v tujini, domače konference pa so nekako bolj vezane na širše balkansko območje. Gre torej za konference, ki so v primerjavi s svetom bolj »lokalnega« značaja.
Iz katerih drugih držav je bilo največ udeležencev?
Konferenca WEHIA pokriva ves svet. Imeli smo raziskovalca iz Japonske, s Katoliške univerze v Tokiu. Bili so raziskovalci iz ZDA. Največ jih je bilo iz Nemčije in Italije. Bili pa smo tudi štirje iz Slovenije, čeprav sem na začetku pričakoval le dva. Tako smo opozorili tudi na zmogljivost slovenskega raziskovalnega prostora.
Kako komentirate aktualno politiko, predvsem odnos vlade do podjetnikov?
Zdi se, kot da v Sloveniji iščemo vedno načine, kako vplesti državo, predvsem ko gre za vsakodnevne dejavnosti, kot je ustvarjanje ekonomske vrednosti. Pri tem pa država nima kaj dosti iskati. To je v domeni podjetnikov in vseh zaposlenih, ki ustvarjajo vrednost. Država ima veliko vlogo pri vprašanjih nacionalnega pomena, torej nacionalne varnosti in naravnih katastrof torej, tudi covida. Ko pa gre za vprašanje ustvarjanja ekonomske vrednosti, si želimo čim manj države. Čim nižje davke, čim bolj preprosto birokracijo, čim bolj preprosta pravila ustvarjanja novih podjetij in zaščito zasebne lastnine. Zelo pomembno je vprašanje vladavine prava, v kolikšni meri se lahko ljudje počutimo varne, tako fizično kot glede svoje lastnine. Države imamo v Sloveniji preveč. Kar zadeva delovanje vlade, je včasih dovolj že negativno sporočilo podjetnikom, da se prestrašijo. Zato je treba negovati kulturo podjetništva. Zaščititi podjetnike. Ne nujno kar podreti zakonodajnega sistema. Ampak imeti bolj kulturen in prijazen pristop do podjetnikov. Skupaj z njimi iskati rešitve na področju določanja zakonodaje.
Ste mnenja, da vlada preveč obremenjuje posameznike in podjetja z vedno novimi davki?
Absolutno. Sploh glede na to, kar slišimo iz ust določenih strank v vladajoči koaliciji, ki so bolj ekstremno socialistično usmerjene. Upam, da bo to sicer čim manj udejanjeno, da bo ostalo le pri besedah. Imajo pa že besede posledice, saj se ustvarja določeno ozračje. Posegi v ekonomsko ustvarjanje in v blaginjo z vidika državne regulative so premočni.
Za konec nam povejte, kako komentirate vladavino prava v Sloveniji?
Vladavina prava je zelo širok pojem, ki se razlikuje od pojma pravna država. V Sloveniji smo navajeni uporabljati slednji izraz, ki izhaja iz nemškega koncepta »rechtsstaat«. Na naše dojemanje je vplivalo germansko kulturno zaledje. Pravna država pomeni striktno spoštovanje zakonov, ne oziraje se na njihovo vsebino. Vladavina prava pa je dojemanje zagotavljanja nekih pravičnih odnosov med ljudmi. Da smo vsi na enak način obravnavani. Gre za koncept, ki je del kulture anglosaškega sveta, korenine pa ima tudi pri naših neposrednih prednikih iz Karantanije. Ta koncept, ki so ga zelo dodelali Angleži in Američani, je močno povezan z ustoličevanjem karantanskih knezov. Tako je tudi del naše identitete.
