Piše: Sara Kovač (nova24tv.si)
Hrvaški mediji so se v zadnjih dneh razpisali o črnih gradnjah ob morju in ob mejah. Razkrili so zgodbe Avstrijcev, Švedov pa tudi Slovencev, ki so svoje početje branili, češ da se to tukaj tako dela. “Obstaja kraj, kjer Švedi in Slovenci postanejo Hrvati. In začnejo z divjimi gradnjami. Ta kraj se imenuje meja,” je portal Slobodna Dalmacija nadaljeval s serijo razkritij, v kateri opisuje tudi primer slovenske družine iz Maribora, kako so uničili rajski zaliv sredi Dalmacije.
V vasi Zatoglav, ki leži vzhodno od Rogoznice je, kot kaže, dovoljeno uzurpirati obalno promenado, pa tudi samo morje, črnemu graditelju, ki je slovenska družina, pa se ne bo zgodilo nič, poročajo hrvaški mediji.
Za podjetjem iz Zagreba stoji družina Zadravec iz Slovenije, natančneje iz Maribora, ki ima vknjiženo lastništvo zemljišča, površine 1000 kvadratnih metrov. Na zemljišču so po vsej dolžini obeh strani zgrajeni zidovi, “meje” terena, vse do modrega Jadrana, konec suhozidov pa je dobesedno v morju.
Na posestvu so nameščeni številni leseni nadstreški in poti, seveda ne manjka ležalnikov in miz, del opreme pa je tudi na promenadi, ki je na priobalnem območju. V Državnem informacijskem sistemu za urejanje prostora, ki ga podpira ministrstvo za gradbeništvo, ni evidentiranih zahtevkov za kakršnakoli dovoljenja ali dokumentacijo v zvezi s katerimkoli gradbenim projektom, poročajo hrvaški mediji.
Po podatkih Občine Rogoznica se izkaže, da na tem turističnem posestvu niso sporne le lesene hišice, sporno je dobesedno vse. Hišice, ki so zrasle brez kakršnihkoli dovoljenj in uzurpacije obalne poti, in do morja zgrajeni suhi zidovi, ki celo onemogočajo prost prehod ob obali.
Pristojni organi in institucije gredo preveč rahločutno nad kršitve zakonodaje in krajo (javnega) pomorskega dobra v splošni rabi, so ogorčeni hrvaški mediji in opozarjajo, da meja tega območja na tem delu Rogoške obale sicer ni označena, vendar je veljaven zakon jasen in podrobno določa mejne dele kopnega, ki morajo brez izjeme soditi v priobalno območje. Na katerem pa ni mogoče uveljavljati nobene pravice, še posebej lastninske.
Za domačine Zatoglava in drugih obmorskih dalmatinskih mest je bilo pustošenje in ropanje obale in morja nepredstavljivo. Morsko okolje je zanje sveto, zato takšnih posegov niso izvajali. A v teh primerih očitno pristojne mestne, občinske in pristaniške oblasti ter pristojne inšpekcijske službe dopuščajo arogantnost in popolno uničenje naravne obale ter morske flore, so razočarani.