0.7 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Podjetniki nekoč in v sodobnem času

Piše: Keith Miles, britanski publicist, finančnik in predsednik Društva slovensko-britanskega prijateljstva

Zanimivo je, da je angleška beseda »entrepreneur« (podjetnik) prevzeta iz francoske besede »entreprendre«, ki pomeni lotiti se. Na splošno se domneva, da je Jean-Baptiste Say, francoski občudovalec Adama Smitha, sicer ekonomist (in pridelovalec bombaža), verjetno skoval besedo, ki se običajno prevaja kot »undertaker« (pogrebnik), čeprav bi jo lahko prevedli tudi kot »adventurer« (pustolovec).

Say je preučil Smithovo knjigo, in čeprav se je v vseh točkah strinjal, je menil, da bi morala vključevati tudi podjetne poslovneže. V tem primeru pustolovec nastopa v vlogi trgovskega pustolovca, nekoga, ki je tvegal oziroma »pustolovsko« vložil svoj denar v čezmorsko trgovino in prinesel nazaj blago in bogastvo.

Podjetnik je ključna osebnost v gospodarskem razvoju, saj nosi tveganja in zato dobi tudi večino koristi. Pogosto ga vidijo kot izumitelja, inovatorja in prinašalca novih idej, izdelkov in sistemov – pa tudi nove učinkovitosti, in sicer na različnih področjih: v inženirstvu, trženju, distribuciji, financiranju, zaposlovanju in tako naprej. Ključno pri tem je, da je podjetnik ustvarjalen, da je ustvarjalec; v enem od prevodov besede »entrepreneur« nazaj v francoščino je uporabljena beseda »createur«.

Z vidika države so podjetniki bistvenega pomena, saj so največji ustvarjalci novih delovnih mest. Mnogi ostanejo le majhni podjetniki, nekateri zrastejo do srednje velikosti, nekateri pa na koncu zaposlujejo na stotine in tisoče ljudi. Raziskave so pokazale, da veliko večino novih delovnih mest ustvarijo nova podjetja, zato je v tem spreminjajočem se svetu nujno, da vlade ustanavljanje podjetij odločno spodbujajo. To seveda morajo biti zasebna podjetja, saj imajo le zasebniki pravico tvegati, ker gre za njihov lastni denar. Med številnimi novoustanovljenimi podjetji bo nastalo nekaj biserov, hkrati pa bo veliko ljudi zadovoljnih z ustanovitvijo lastnega malega ali srednje velikega podjetja.

Čeprav velja, da so podjetniki ključnega pomena za gospodarski razvoj, njihov motiv ni le želja po bogastvu. Morda sanjajo o tem, da bi bili sami svoj šef, ali pa si želijo ustvarjati nove stvari ali se ukvarjati z novo tehnologijo. Nekaterim ne uspe in nekateri ostanejo majhni podjetniki – vendar pa obstaja nekaj izjemnih primerov zelo velikih podjetniških uspehov, ki so se, kot se reče, »začeli v majhni garaži«. Ford, Microsoft, Apple, Tesla in Dyson so le nekateri primeri. Tudi v Sloveniji obstajajo takšni primeri.

V ekonomski teoriji so o podjetništvu pisali predvsem Schumpeter, Knight in Kirzner, ki so vsak na svoj način dokazali pomen podjetništva za nadaljnji razvoj. In vsak od njih se je zavedal, da ta proces najbolje deluje v svobodni družbi, saj je svoboda razmišljanja, delovanja in tveganja del tega, kar je Hayek imenoval »proces odkrivanja«. Podjetniki ne iščejo le priložnosti za dobiček in nove izdelke, temveč tudi lastno zadovoljstvo – pri tem pa izzivajo monopole in ohranjajo konkurenco, ki pritiska na stara rigidna podjetja. Hkrati pa na trgu ohranjajo izbiro in raznolikost ponudbe.

Jean-Baptiste Say je zapisal, da podjetniki dejansko napadajo učinkovito uporabo kapitala in drugih virov, tako da jih prenašajo na produktivnejša področja. Jefferson je bil – v času mlade ameriške republike – navdušen nad Sayevimi mislimi in si je želel, da bi Say prišel v ZDA. Ta ni prišel v ZDA, vendar pa so njegove ideje in ideje Adama Smitha zagotovo pripomogle k vzponu ZDA kot gospodarske sile. Na Japonskem so v povojnih letih številna velika podjetja zrasla iz manjših zasebnih podjetij in enako lahko rečemo za sedanjo Kitajsko. Kitajska je dobesedno sprostila energijo svojih podjetnikov, ko jim je dala veliko gospodarske svobode. Njen izziv pa je, da ne bo zadušila njihovega razvoja – ob ponovni prevladi komunističnega nadzora.

Izziv za majhno državo, kot je Slovenija, ki ima dobro izobražene ljudi, je, da ne sme dovoliti avtoritarnim vladam, da bi dušile podjetnike. Nova velika podjetja se začnejo kot mala podjetja, zato majhna država v tem pogledu ni v slabšem položaju. Pravzaprav bi majhna država morala aktivno pomagati podjetnikom; morala bi jih poskušati obdržati v državi, ne pa jih s pretiranim nadzorom in davki odganjati v tujino.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine