Piše: Vida Kocjan
Evropska unija in tudi Slovenija sta si zadali cilj, da do leta 2050 dosežeta podnebno nevtralnost, da v celoti opustimo fosilna goriva za pridobivanje elektrike in v transportu. To naj bi dosegli tudi z znižanjem emisij toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov.
Cilj je tudi zmanjšati okoli 45-odstotno uvozno odvisnost in diverzificirati (razpršiti) vire oskrbe z energijo na boljši ravni od sedanje.
Za Slovenijo je nadalje pomembno, da do leta 2030 opusti rabo premoga, pri tem pa mora dosegati energetske prihranke. Pomemben je čimprejšnji prehod na 100-odstotno obnovljive vire energije. Z opustitvijo fosilnih goriv zmanjšamo tudi ogljični odtis. S tem je povezan tudi cilj – ustvarjanje nizkoogljične prihodnosti.
Pomembno vlogo pri tem bo zagotovo imela transformacija energetike v obnovljive vire. Po navedbah strokovnjakov bodo ključno vlogo pri tem odigrale predvsem majhne samooskrbne sončne elektrarne in samooskrbne skupnosti z obnovljivimi viri energije (OVE).
Preverili smo, kaj moramo vedeti pri postavitvi sončne elektrarne (SE) in kaj pravijo strokovnjaki. Poiskali smo nekaj odgovorov tudi o tem, kdaj se nam investicija v SE izplača.
Samooskrba s sončno elektrarno
Samooskrbne SE, ki so namenjene za pokrivanje lastnih potreb po električni energiji, so pomemben del energetskega trga, saj razbremenjujejo omrežje, ki je vedno bolj obremenjeno. Hkrati pa že danes predstavljajo pomemben delež obnovljivih virov. Pri sistemu samooskrbe proizvajalec (lastnik SE) daje elektriko v omrežje, ko jo proizvede več, kot jo porabi (v obdobju z močnejšim soncem), in jo iz omrežja jemlje takrat, ko je proizvodnja nižja od porabe (v obdobjih z manj sonca). Konec vsakega leta se nato naredi obračun, koliko elektrike je bilo proizvedene in koliko dejansko porabljene – neto meritev. V primeru, da je bilo proizvedene manj elektrike, kot je bilo porabljene, mora lastnik elektrarne to doplačati po tarifi, dogovorjeni v pogodbi s svojim dobaviteljem. Če pa je bila proizvodnja višja od porabe, te viške pusti dobavitelju.
Kdaj se investicija izplača?
Strokovnjaki navajajo, da je investicija v SE v osnovi smotrna, če za elektriko na mesečni ravni porabimo 100 evrov ali več. Če je strošek nižji, investicija ni smiselna, saj se ne povrne v doglednem času.
Če imamo torej račun višji kot 100 evrov, se postavlja vprašanje, kam naj postavimo fotovoltaične celice, ki za nas črpajo sončno energijo in to spreminjajo v elektriko. Streha je zagotovo najprimernejša lokacija za namestitev domače samooskrbne elektrarne. Načeloma naj ne bi bilo strehe, ki ne bi bila za to ustrezna.
V praksi velja pravilo, da okoli 6 m2 s sončnimi celicami pokrite strehe pridobi 1 kWp moči. Takšna površina v Sloveniji običajno proizvede okoli 1000 do 1100 kWh električne energije letno (odvisno od smeri in naklona strehe, mikrolokacije stavbe in drugih pogojev). V povprečnem slovenskem gospodinjstvu znaša poraba električne energije približno 4000 do 5000 kWh na leto. Za sončno elektrarno, ki bi zadostila tem potrebam, bi potrebovali približno 30 m2 uporabne sončne površine.
Na trgu obstaja več ponudnikov in tudi moduli različnih moči. V podjetju SONCE energija, kjer smo pridobili nekatere podatke, ta čas ponujajo močnejše SE, kar pomeni, da lahko tudi na manjšo strešno površino zmontirajo elektrarno večje moči. V podjetju vsako stranko posebej preučijo (poraba, lokacija, postavitev strehe …) in ji temu primerno svetujejo glede velikosti in same postavitve SE elektrarne, da se ji investicija v SE čim prej povrne.
Doba uporabnosti SE
Tako imenovana ekonomska življenjska doba SE, ko omogoča maksimalni izkoristek modulov za proizvodnjo električne energije, je minimalno 30 let. Z rednimi letnimi pregledi elektrarne (in vseh drugih naprav) pa lahko njeno življenjsko dobo podaljšamo tudi za več let. Hkrati pa je mogoče od daleč z naprednimi aplikacijami tudi sprotno spremljanje delovanja SE.
Investicija v SE se najbolj izplača, če za elektriko plačate na mesec 100 EUR ali več. Večji je strošek elektrike, hitreje se povrne investicija. Pri standardni samooskrbni sončni elektrarni v velikosti 11kW (standardna velikost za gospodinjstvo) se investicija tako predvidoma povrne v povprečju v 8 letih. V primeru večjih samooskrbnih elektrarn za kmete ali podjetnike pa se investicija povrne še prej, v povprečju prej kot v 7 letih.
Strošek samooskrbne elektrarne lahko uporabniki (gospodinjstva in poslovni odjemalci) dodatno znižajo s pomočjo subvencij, ki jih ponuja Eko sklad. Za celoten strošek elektrarne pa lahko pridobijo tudi ugoden kredit. Subvencija znaša 180 EUR na kW moči, kar pomeni, da se lahko cena SE zmanjša za okoli 15 pa tudi do 20 odstotkov.
Široka ponudba, kako izbrati?
Sončna elektrarna terja določen finančni vložek, a klub temu samo cena pri končni izbiri ne bi smela imeti ključne vloge. Na ponudbo je treba gledati celovito, saj gre tukaj za kompleksnejši, dolgotrajnejši projekt. Zato je pomembno, da imamo ob sebi ne le izvajalca, temveč tudi partnerja, ki bo pomagal celovito urediti vse potrebno. Poleg montaže oz. postavitve elektrarne naj vključuje urejanje potrebne dokumentacije s sistemskim distributerjem, Eko skladom za subvencije/kredite ipd. V Sloveniji imamo tudi več ponudnikov SE. Pri tem je treba biti zelo previden. Ni dovolj namreč samo postavitev fotovoltaičnih celic na streho, potrebna je tudi zanesljivost dobavitelja, saj je treba SE nato spremljati in izvajati preglede v času obratovanja.
»Edina zaščita pred ekstremnimi povišanji cen elektrike je 100-odstotna samooskrba«
Roman Gregorn, direktor podjetja SONCE energija: »Odjemalci električne energije so spoznali, da je edina rešitev za energetsko samooskrbo, na katero nimata vpliva ne političnokonfliktno dogajanje po svetu ne splošna volatilnost, lasten samooskrbni obnovljiv energetski vir. Tudi v podjetju SONCE energija opažamo izredno rast povpraševanja po strešnih sončnih elektrarnah tako za individualne stranke in samooskrbne skupnosti OVE kot podjetja. Stranke so izjemno motivirane, da same vplivajo na ceno elektrike oz. da to ceno fiksirajo. V našem podjetju smo v zadnjem obdobju že za 50 odstotkov povečali število zaposlenih, da lahko sproti obdelujemo vsa naročila in vloge.
Odjemalci so v našem modelu, ki prinaša tudi vključitev na našo energetsko tržnico SunContract, prepoznali konkurenčno prednost in dodano vrednost zase. Poleg gospodinjskih odjemalcev se v samooskrbno skupnost OVE želijo vključevati tudi podjetja, občine, knjižnice in drugi zavodi, saj vse bremeni izredno visoka cena elektrike. Lastnikom sončnih elektrarn in tudi članom samooskrbne skupnosti OVE energetska tržnica SunContract omogoča prenos viška proizvedene elektrike v naslednje koledarsko leto ali na drugo odjemno mesto sorodnika, znanca ali prijatelja znotraj naše bilančne skupine na območju celotne države.
Podjetja, ki se odločijo, da svojo porabo pokrivajo s fotovoltaiko, se odločajo tudi, da preostanek neporabljene energije prenašajo na druge svoje poslovne enote in jih tam sočasno porabijo. Na tržnici SunContract tako sklepajo individualne dogovore in sami odločajo, kje se njihova elektrika porablja v danem trenutku. S tem prihranijo ogromno sredstev, saj se izognejo kupovanju elektrike v času proizvodnje v sončni elektrarni po astronomsko visokih cenah, ki so sedaj na trgu.
Ker se očitno političnokonfliktna situacija, ki ima vpliv tudi na ekstremno višanje cen energentov, še ne bo kmalu umirila, bi tudi Slovenija morala narediti vse za čim večjo in čim hitrejšo energetsko samooskrbnost. To ne pomeni samo nove subvencije Eko sklada, ki bi se morala celo zvišati, in prilagoditve omrežnine za samooskrbo, marveč stalno omogočati odprtje spodbud pri Agenciji za energijo za OVE in zagotovitev izrednih virov financiranja, ki bi Slovenijo energetsko stabilizirali.«
»Pomembno vlogo pri samooskrbi z elektriko bodo igrale skupnostne samooskrbe«
Gregor Novak, vodja razvoja in inovacij pri podjetju SONCE energija: »26. avgusta lani smo v podjetju SONCE energija v sodelovanju s tržnico SunContract zagnali prvo energetsko 100-odstotno samooskrbno vas v skladu z zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. To je bil prelomni dogodek na trgu fotovoltaike v Sloveniji. Zavrate, majhna vas v občini Radeče, tako predstavlja edinstven primer skupnostne samooskrbe s pomočjo sončne energije in postavlja trajnostni vzor, ki temelji na povezovanju lokalne skupnosti in napredne tehnologije za okolju prijaznejšo prihodnost.
Z izgradnjo SOVES SONCE Zavrate je vas v celoti uporabila tehnične možnosti priklopa obnovljivih virov na distribucijsko omrežje in pokrila potrebe vseh vaščanov po električni energiji. Ta čas vas Zavrate pridela celo več elektrike, kot je bo glede na letni nivo porabila. Kar ločuje Zavrate od drugih projektov samooskrbe pri nas, je samooskrbna skupnost OVE, podprta na energetski tržnici SunContract. Ta končnim porabnikom omogoča neposredno rabo skupnostnega obnovljivega vira in povezovanje s proizvajalci elektrike, kar zagotavlja večjo dostopnost energije za posameznike. Omogoča tudi večjo transparentnost na trgu električne energije in 10- do 15-odstotno zmanjšanje računa za elektriko uporabnikom, vključenim v skupnost, oz. do 50-odstotno zmanjšanje računa za elektriko uporabnikom, ki skupnosti ponudijo svoje strešne površine. Uporabniki lahko tako razpolagajo z vso količino elektrike, ki jo proizvede njihova elektrarna, tudi z viški iz preteklega leta, ki jih lahko prenesejo prosto na druge porabnike kjerkoli po Sloveniji. Transparentnost in varnost poslovanja zagotavlja tehnologija blockchain na energetski tržnici SunContract.
Slovenija ima ogromen potencial glede samooskrbnih skupnosti zaradi svoje lege in podnebja, na razpolago imamo ogromno prostih streh in tudi degradiranih površin, ki so primerne za izrabo obnovljivih virov energije.
Poslanstvo podjetja SONCE energija in energetske tržnice SunContract je, da z vzpostavitvijo samooskrbnih skupnosti in individualnih sončnih elektrarn ljudem pomagamo do energetske samozadostnosti, večje finančne svobode in neodvisnosti od političnih sprememb in razmer na trgu energentov.«
Prednosti sončne elektrarne in od česa je odvisna njena cena
Poleg znižanja stroška elektrike ima sončna elektrarna še druge prednosti. Je ena od oblik pridobivanja energije iz obnovljivih virov, tako z njo tudi pozitivno vplivamo na okolj. Lahko jo postavimo na katerikoli že obstoječi objekt. Sončna elektrarna deluje tiho in ne seva. Večji del njenih komponent pa je, ko odsluži svoje, mogoče reciklirati. Montaža elektrarne je nezahtevna in ne zahteva večjega posega v objekt. Izvaja se izključno na zunanjih površinah (na strehi), zato zanjo ni potreben neposreden fizični stik s stranko. To je še toliko pomembnejše v zdajšnjih razmerah. Sončna elektrarna za obratovanje ne potrebuje toplote, temveč le sončno svetlobo. To pomeni, da je tudi na območjih, kjer sonce ne sije nenehno, še vedno dovolj svetlobe za proizvodnjo elektrike.
Cena sončne elektrarne je seveda v prvi vrsti odvisna od velikosti, ki je potrebna, da zadovolji posameznikovo porabo elektrike. Izračun velikosti naredimo na podlagi letnega računa porabljene elektrike. Praviloma naj bi 1 kW inštalirane moči na leto proizvedel 1000 kWh. Pri tem pa so seveda pomembni tudi podatki, kot so orientacija in naklon strehe, morebitno senčenje bližnjih objektov. Največji del stroška sončne elektrarne so moduli, tako je od cene teh v večji meri odvisna tudi cena sončne elektrarne. Pri podjetju SONCE energija uporabljajo module treh preverjenih kakovostnih proizvajalcev.
