Piše: Simona Marić
Deloittova nova raziskava med milenijci in pripadniki generacije Z kaže, da generaciji zelo skrbi trenutno stanje sveta. Skrbijo jih življenjski stroški, podnebne spremembe, razlike v premoženju, geopolitični konflikti in pandemija COVID-19. Želijo prispevati k spremembam na bolje, vendar se sami spopadajo z izzivi vsakdanjega življenja, kot so finance, neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem in visoka raven stresa.
“Letošnje poročilo kaže, da so številni milenijci in predstavniki generacije Z zaradi nenehnih sprememb in negotovosti v zadnjih letih začeli ponovno razmišljati o tem, kaj jim v življenju največ pomeni. Številni zdaj od delodajalcev zahtevajo trajne spremembe, vključno z višjo plačo, bolj smiselnim in bolj fleksibilnim delom, večjim zavzemanjem proti podnebnim spremembam in večjim osredotočanjem na dobro počutje. Vodje podjetij bomo morali preobraziti svoje delovne strategije, da bi bolje zadovoljili potrebe zaposlenih,” je povedala Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo.
Skrbijo jih življenjski stroški
Milenijcem in predstavnikom generacije Z letos največ sivih las povzročajo življenjski stroški, tem pa tesno sledijo podnebne spremembe. Zaskrbljenost zaradi življenjskih stroškov je lahko simptom današnjega časa, ki mu vlada visoka rast cen, čeprav anketiranci v tej Deloittovi raziskavi že 11 let izpostavljajo, da se ne počutijo finančno varne in da jih zelo skrbijo razlike v premoženju.
Približno četrtina predstavnikov generacije Z (25 %) in milenijcev (21 %) pravi, da v nekaterih mesecih le s težavo pokrijejo svoje življenjske stroške, in skoraj polovica jih živi od plače do plače. To pa verjetno vpliva na njihovo sposobnost varčevanja in pojasnjuje, zakaj približno trije od desetih niso prepričani, ali se bodo lahko brezskrbno upokojili. Okrog 75 odstotkom anketirancev se zdi, da se razlike v premoženju večajo, in samo 28 % jih pričakuje, da se bodo gospodarske razmere v njihovi državi v naslednjem letu izboljšale.
Nekateri vprašani so si poiskali dodatno službo in spremenili svoje delovne vzorce, da bi zmanjšali svoje finančne skrbi. Kar 43 % predstavnikov generacije Z in 33 % milenijcev poleg svoje primarne službe opravlja dodatno plačano delo s polnim ali skrajšanim delovnim časom. In peščica (vendar vse več) anketirancev se zaradi vse večjih možnosti za delo na daljavo seli v cenejša mesta, da si zmanjšajo stroške.
Zaposleni imajo zaradi trenda prostovoljnih odpovedi (the Great Resignation) vse večjo pogajalsko moč
Zvestoba zaposlenih je večja kot lani – verjetno zato, ker so številni v preteklem letu zamenjali službo. Še vedno pa si 40 % generacije Z in skoraj 25 % milenijcev v naslednjih dveh letih želi pustiti trenutno službo – tretjina jih je to pripravljena storiti brez nove službe na vidiku.
Plača, vprašanja, povezana z duševnim zdravjem na delovnem mestu, in izgorelost so glavni razlogi, zakaj so anketiranci v zadnjih dveh letih pustili službo. Pri iskanju nove pa so jim najpomembnejši ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter učenje in razvoj.
Vprašani vidijo fleksibilno delo kot način za vzpostavljanje ravnovesja v življenju, ki jim prihrani denar in čas za ljudi in aktivnosti, ki jim veliko pomenijo. Tri četrtine vprašanih pravi, da si želijo hibridnega dela na daljavo, in številni si želijo imeti bolj fleksibilen delovnik.
Pri zaposlovanju in zadrževanju talentov še naprej bistvenega pomena, da organizacija posluje z namenom, ki presega njene lastne interese. Skoraj dva od petih anketirancev sta že kdaj zavrnila vlogo ali nalogo, ki se ni ujemala z njunimi vrednotami. Anketiranci, ki so zadovoljni z družbenim in okoljskim vplivom svojega delodajalca, vključno z njegovimi prizadevanji za gojenje bolj raznolike in vključujoče kulture, pogosteje navajajo, da si želijo dolgoročno ostati pri delodajalcu.
Čedalje večji fokus na podnebnih ukrepih – tako pri posameznikih kot organizacijah
Podnebne spremembe so še vedno eno od vprašanj, ki milenijcem in pripadnikom generacije Z naredijo največ sivih las. Tri četrtine se jih strinja, da je svet na prelomni točki in da se mora čim prej začeti odzivati na podnebne spremembe. Okrog tri četrtine jih je tudi povedalo, da so na lastni koži že izkusili hujše vremenske pojave, in poudarjajo, da je treba takoj začeti ukrepati.
Devet od desetih anketirancev si prizadeva varovati okolje – predvsem z vsakodnevnimi dejanji, kot je uporaba rabljenih in recikliranih predmetov in kupovanje lokalne in ekološke hrane. Generacija Z in milenijci so pripravljeni odšteti več za trajnostne izdelke, čeprav finančne omejitve nekaterim otežujejo večje naložbe, kot so sončne celice in električna vozila. Kljub temu jih polovica pravi, da nameravajo te stvari kupiti v prihodnosti.
Samo nekaj vprašanim se zdi, da podjetja in vlade naredijo dovolj proti podnebnim spremembam. Zato se milenijci in generacija Z zavzemajo za večje ukrepe in pritiskajo na delodajalce, da vlagajo v otipljive, vsakodnevne ukrepe za varovanje okolja, v katere so anketiranci lahko neposredno vključeni. Prepoved plastike za enkratno uporabo je zasedla prvo mesto med njihovimi priporočili, sledijo pa ji trajnostno usmerjene ugodnosti in usposabljanje, ki bi zaposlene spodbujali k temu, da v vsakdanjem življenju sprejemajo bolj zelene odločitve.
Delodajalci se bolj osredotočajo na duševno zdravje, a raven stresa in izgorelosti ostajata visoka
Ravni stresa so še vedno visoke, še posebej pri anketirancih iz generacije Z. Skoraj polovica slednjih (46 %) in približno štirje od desetih milenijcev (38 %) je povedalo, da so ves čas ali večino časa pod stresom. Skoraj polovica vprašanih se počuti izgorelo zaradi pritiskov, ki so posledica delovnih obremenitev, in približno enak odstotek jih pravi, da je veliko njihovih kolegov zaradi izgorelosti pred kratkim pustilo službo. Kaže torej, da imajo delodajalci težave z odpovedmi, ki pa jih po mnenju petine vprašanih ne jemljejo resno ali se jih ne trudijo preprečevati.
Anketirani so v raziskavi tudi povedali, da se njihovi delodajalci bolj osredotočajo na njihovo dobro počutje in duševno zdravje kot pred pandemijo. Po drugi strani pa jih več kot polovica navaja, da to nima velikega vpliva na zaposlene.
„Stres in anksioznost ne bosta kar tako splahnela, še posebej ne ob hitrem tempu življenja in napovedih vse višjih življenjskih stroškov. Vse to močno vpliva na življenja milenijcev in generacije Z in na njihov pogled na svet,“ še dodaja Damjana Spruk, vodja kadrovske službe za Deloitte Slovenija. „Vodje podjetij morajo podpreti in spodbujati duševno zdravje zaposlenih in omejevati dejavnike, ki povzročajo stres in izgorelost. Boljši viri pomoči na področju duševnega zdravja, bolj zdrave meje med zasebnim in poklicnim življenjem, ustvarjanje okolij brez predsodkov in spodbujanje ljudi, da prispevajo k spremembam na bolje, so samo nekateri od načinov, kako lahko vodje spodbujajo duševno zdravje na delovnem mestu.“
