V dva so pola prav vse razvrstili,
ker v rokah imajo vso resnico,
širili po svetu bi pravico,
s tem da koga v pesti bi zdrobili.
So polarni vedno v tem oziru,
da en pol je njihov, drug sovražni,
ki po njem udrihajo vsi važni,
znajdejo v trenutku se v prepiru.
Nekaj teh polarnežev premrlih
z nepregledne arktične širjave
uprizarja stalno nam predstave
v slogu bitij zdavnaj izumrlih.
Njihov pol se vedno suče v levo,
je edini pravi in sibirsko
v njem življenje vlada, komandirsko,
če parafriziramo zadevo.
Nekaj nam imen je tu našteti:
Kiril Vrajer pa Jegor Mehkina,
Mihail Krodišov, veličina
Fijoleta Tomičljavska z leti.
To polarna znana je skupina,
drugi pol ki v duhu si ustvarja,
ta da je hudičev, ki poudarja,
oni sami dobra pa večina.
O polarnosti se tej sprašujem,
ko srečujem stalno jih v občilih,
kažejo ko nam jih v poročilih,
hočejo res, da jih preučujem?
Ne, ukvarjanja pač niso vredni,
pa če še tako se jih ponuja,
kdor jih ne pozna, nič ne zamuja,
so polarneži in pa izgredni.
Je ugotovitev preudarna
v zvezi s to polarnostjo enotna,
neizmerna je posredi motnja,
ne polarna, ampak bipolarna.
