V Novem Jorku je podjetje Sava,
že mogoče, a bile so sanje,
dal ni Boro več kaj dosti nanje,
v sanjah videl je, da je poplava.
A v resnici suša se obeta,
Sava nizka bo, vse bo plitvina,
na površje pride s tem vsebina,
ki prekriva voda jo že leta.
Se ob nizki strugi razodene,
kaj je Boro metal v savske jame,
česa s sabo vodni tok ne vzame,
naš sanjač zdaj le še roke sklene.
Joj, o, joj, presneta Sava bodi,
ko bi le tam v Novem Jorku tekla,
zdaj pa se pred javnostjo boš slekla,
rekli bodo, glej, blodnico, blodi.
Bo po tvoji suhi blodil strugi
vsak nepridiprav in ugotavljal,
kje tvoj tok nesrečno sem ustavljal,
in spoznali bodo to še drugi.
Preiskava strugo bo zajela,
ker plitvina bo, vse razodeto,
naj poplava bo že, oh, prekleto,
naj udari v Savo gromska strela.
Boro zaskrbljeno stran odtava,
zdi sam sebi se, kot bi iz jame
dvignil se, hudič naj Savo vzame,
tu forenzična je preiskava.