Vidim jo, postava pa spet leta,
ni zaslužek kakor nekdaj bajen,
ni pritok stabilen, ni več trajen,
jasno ni, kaj si lahko obeta.
Vidim jo, ko Berta se nastavlja,
je brez stranke, vneto čaka nanjo,
kajpak dobra ni prav vsaka zanjo,
se visoko ceni in postavlja.
Da brez stranke je, se sploh ne čudim,
je priletna, vsa že sivolasa,
skuštrana, ni kak primerek stasa,
všečna ni, če še tako se trudim.
Berta kakor Berta, takšna tica,
ki odslužila je, menim, svoje,
zdaj pa pogleduje še na tvoje,
je brez stranke, čaka vsaj dva klica.
Je brez stranke, padel je zaslužek,
nujno mora kdo k njej pristopiti
in ji po tarifi nameniti,
kar ji gre, ravnati kakor kužek.
Nagovarja Berta po domače,
upa, da bo s tem kaj bolj vabljiva,
malo vsaj kot sicer zanimiva,
komu še zatresla da bo hlače.
Se ozira Berta, kdo prvenec
njen bo, ko na cesti je brez stranke,
za tovrstne, dobro ve, sestanke,
pravšnji le kak trapast bo Slovenec.
Ta edino v žaklju mačka kupi
in goloba, ki je še na strehi,
so za Berto le pri njem uspehi,
takšnega edinega olupi.