Svet usodni poln je usode,
pa saj vemo, kaj ta reč pomeni,
ni usodna stvar, ki je poceni,
je kot stare večkrat kup posode.
Svet usodni, nismo rekli sodni,
tu bi se narobe razumeli
in poante ne bi s tem dojeli,
znašli bi se v strašni temi, v blodnji.
Svet usodni bil je poln vere,
da na svetu se dobi pravico,
če le išče se z lučjo resnico,
so kazali dobre nam primere.
Eden teh je, roke ko umije
Poncij si Pilat in krivdo zvrne
kar na Jude, pa se stvar obrne,
ni potrebe, da Pilat se skrije.
V svetu se usodnem stvar obrača
le tako, da krivde ni nobene,
vse po maslu teče, vse ocene
relativne so, so kot igrača.
Masla še in še v usodnem svetu
je na glavi, končno pa usoda
vse obrne, pripeti nezgoda
se hudiču samemu v razcvetu.
Se v usodnem svetu prav za vsako
najde zadnjico primerna šiba,
to usodnega svetá je hiba,
zagreši da še hudič napako.