2.4 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Atakamski jarek pod osem tisoč metrov

Piše: Damian Ahlin

Čilska oceanografa Osvaldo Ulloa in Rubén Escribano sta si leta v pogovorih predstavljala, kakšna bo tuja pokrajina Atakamskega jarka, impresivne razpoke, ki se na obalah Čila in Peruja spušča več kot 8000 metrov globoko in ki je človek še nikoli ni neposredno videl. 

Skupaj z ekipo so prvič kartirali del topografije jarka med ekspedicijo leta 2018, ter posneli nekaj fotografij, videoposnetkov, vzorcev vode in DNK nenavadnih bitij, ki živijo na dnu tega podzemnega sveta.

Ker je dostop do teh izjemno globokih globin tehnično bolj ali manj podoben poletu na Luno, sanje o tem, da bi bili očividci njihovega predmeta preučevanja, nikoli niso bile mogoče… Do zdaj.

Oba znanstvenika sta se tja spustila prejšnji teden z odpravo ameriškega raziskovalca Victorja Vescova, ki je leta 2019 postal prvi človek, ki je obiskal pet najglobljih točk v petih oceanih s pilotiranjem posebej za to izdelanega potopnega plovila.

Vsako od obeh potovanj je trajalo skupaj deset ur, za kar so se morali akvanauti dobesedno dehidrirati že večer prej, se toplo obleči in poskrbeti, da so si spakirali sendvič.

Potopno plovilo, poimenovano Limiting Factor po fiktivnih romanih Iana Banksa, je tehnološki čudež, ki rutinsko odpira vrata raziskovanju tako imenovanega hadalnega območja oceanov, tj. vsega, kar je pod 6.000 metri.

To je bila pustolovščina mojega življenja in vrhunec moje kariere raziskovalca na področju morskih znanosti, je 60-letni Ulloa povedal nekaj minut po potopu na matični ladji Pressure Drop.

Tišina in glasba

Notranjost krogle je temno siva, ima dva udobna stola in je obložena s kisikovimi posodami ter stikali za vso elektroniko. Na spodnji strani so tri okenca, ki omogočajo pogled na morsko dno. Navdušil me je gladek prehod in tišina, ki so jo prekinjale le komunikacije s površjem.

Spust do najgloblje točke rova -8.069 metrov, kot je bilo razvidno iz zemljevidov, ki so jih izdelali dan prej- je trajal tri ure in pol. Ulloa si je predstavljal, da mu bo dolgčas, vendar sta med pogovorom z Vescovom poslušala glasbo.

Ko je Vescovo pristal na dnu, je z ladjo manevriral po neverjetnem terenu dolin, grebenov in drugih skalnih oblik, ki bodo dale pomembne informacije o geologiji, značilni za to območje planeta.

Jarek atacama nepričakovana bitja. (foto: Twitter / Victor Vescovo)

Nepričakovana bitja

Za 64-letnega Rubéna Escribana je bila izkušnja dva dni pozneje prav tako močna.

Vescovo se je spustil le do višine 7330 metrov in raziskoval vzhodno pobočje rova v iskanju bolj bogatih organizmov, saj ga zanima divje živalstvo.

Našli so bitja, nepričakovana za takšne globine, kot so hladnovodne korale in osamljena morska zvezda. Opazili so tudi živali, ki so bile prisotne v večjem številu kot v katerem koli drugem doslej preučevanem jarku, vključno s polihejskimi črvi, dvoživkami in drugimi hadalnimi bitji, ki jih šele zdaj začenjajo preučevati.

V okviru ekspedicije Atacama Hadal so bili izdelani tudi zemljevidi visoke ločljivosti več odsekov 5900 kilometrov dolgega Atakamskega jarka, ene najdaljših razpok v globokem oceanu, strašljive strukture, ki nastaja na mestu, kjer se plošča Nazca pogrezne pod južnoameriško ploščo, kar povzroča potrese in cunamije, ki pestijo to regijo.

Zemljevidi bodo ključnega pomena za določitev optimalnega mesta za namestitev senzorjev za prihodnji projekt vzpostavitve prvega zasidranega opazovalnega sistema v globokem oceanu, ki je velikansko prizadevanje čilske znanstvene skupnosti.

Preučevanje spreminjanja fizikalnih, geokemičnih in bioloških razmer na tem območju skozi čas bi zagotovilo znanstveno podlago, ki bi jo lahko uporabili za morebitno opazovanje učinkov podnebnih sprememb v globokem oceanu in boljše razumevanje procesov, ki povzročajo velike potrese in cunamije na tem območju.

Vir: La Nacion

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine