Piše: L. B.
Na 73. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov, ki je potekal 28. maja 2019, je skupščina sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja.
Generalna skupščina OZN je povabila vse države članice, relevantne organizacije sistema Združenih narodov in druge mednarodne in regionalne organizacije kakor tudi civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami, s posamezniki in z zasebnimi sektorji, da na primeren način obeležijo Mednarodni dan in prav tako je prosila generalnega sekretarja, da opozori vse države članice, organizacije sistema Združenih narodov in civilnodružbene organizacije na to, da bi se ta resolucija ustrezno upoštevala.
Stalni opazovalec Svetega sedeža pri OZN v Ženevi in drugih mednarodnih organizacijah, nadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič je povedal razlog sprejetja resolucije: »Ker so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu …« Nato pa je nadaljeval: »Prav države, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic, nevladne organizacije, verske ustanove, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic, vključno s svobodo vere ali prepričanja.«
Papež Frančišek je, 20. junija 2014, na mednarodnem simpoziju o verski svobodi zbranim dejal: »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere«.
»Misija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi,« je zaključil nadškof Jurkovič.
