Piše: blagovest.si
Da bodo letošnje premestitve duhovnikov kar obsežne, zlasti v ljubljanski in celjski škofiji, je bilo mogoče pričakovati. O njih smo sicer pisali TUKAJ.
Zlasti v celjski škofiji je letošnji »paket« premestitev za marsikoga presenetljiv, saj je marsikdo pričakoval, da bo novi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž počakal kako leto ali dve ter opazoval razmere. Vendar so prav v tej škofiji razmere glede duhovnikov najbolj kritične, saj celjska škofija nima niti enega škofijskega bogoslovca, kar pomeni, da v najmanj naslednjih sedmih letih ne moremo pričakovati novomašnika, v tem času pa se bo populacija duhovnikov postarala in verjetno bo več kot polovica župnij brez stalnega duhovnika. Iz seznama premestitev je sicer razvidno, da je to šele prva faza kadrovskih premestitev in da bodo naslednje sledile čez eno leto. Zelo verjetno je, da se bodo v prihodnje po zgledu Dravograda in Slovenj Gradca v mariborski škofiji tudi v celjski škofiji izoblikovale pastoralne zveze župnij, ki bodo oskrbovane iz župnijskega centra. V obeh obstoječih pastoralnih zvezah, ki smo jih omenili, je celjski škof nekoč že deloval kot del pastoralnega osebja. To pomeni, da bodo nekatere manjše župnije, ki bodo kmalu brez stalnega duhovnika (ali pa so že), gravitirale k večjim župnijam, kjer naj bi pastoralno zvezo oskrbovalo več duhovnikov, vodil pa jih bo župnik moderator. V dosedanjih intervjujih je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž med vrsticami kritičen do tega, da so bile župnije do sedaj nekakšni »vrtički« oziroma »republika za sebe« brez medsebojnega povezovanja.
Več si lahko preberete TUKAJ.