Je udaril se na smrt fant z njimi,
z vsemi, ki so skupaj se igrali,
rekel, več ne gre naprej, izdali
so me vsi, bilo je to pozimi.
Je udaril se, se vse razsulo
kot v peskovniku je, ko dežuje,
a razdor fant kmalu obžaluje,
svoje to obnašanje proslulo.
Vse je v redu, z njimi sem tovariš,
tožil je pred kratkim, ko sestali
spet so se, da skupaj bi se dali,
skoraj prosil jih: Me ti udariš?
Asa dva in asinji dve rdeči
so bili v preskovniku pri igri,
poker bi igrali štirje tigri,
pa se vse jim sproti ponesreči.
Dobro se razumemo v nesreči,
je zatrjeval, se skoraj zjokal,
ves kvartet je z njim ubrano stokal,
ker da se jim igro to prepreči.
Mesec, dva nam dajte le še časa,
tokrat fant je prosil prepirljivi,
mi smo vendar vedno pomirljivi,
petega le rabimo še asa.
Je udaril se pri igri, v pravo
vendar je tedaj zadel rešeto,
da bilo je svetu razodeto,
v prazno se je butec butnil glavo.