Piše: Ž. K.
Vsi ministri nove vlade so dobili podporo na pristojnih odborih Državnega zbora. Poslanci in poslanke Državnega zbora bodo o 4. vladi Janeza Janše predvidoma odločali že v četrtek.
Poslancem sta se najprej predstavila kandidat za zunanjega ministra Tone Kajzer in kandidatka za ministrico za kohezijo Monika Kirbiš Rojs. Popoldne so se predstavili še Franci Matoz (notranje zadeve in javna uprava), Polona Rifelj (okolje in prostor), Mihael Zupančič (pravosodje), Suzana Lep Šimenko (zamejci) in Mateja Ribič (demografija, družina in socialne zadeve). Nazadnje je podporo dobil še Borut Rončević (šolstvo), ki je nadaljeval včeraj začeto zaslišanje.
Kajzer: Slovenija ne more biti zgolj opazovalka, napovedal konec navijaške politike
Kajzer je v predstavitvi opozoril na velike geopolitične spremembe, ki smo jim priča. Pojasnil je, da se ravnotežja moči v svetu hitro spreminjajo, s tem pa svet postaja vse bolj multipolaren, nepredvidljiv in tekmovalen. Kot največji varnostni izziv Evrope je označil rusko agresijo v Ukrajini. Trdi, da Bližnji vzhod ostaja nestabilen in da kratkoročno ni pričakovati trajne stabilizacije regije, kar ima neposreden vpliv na mednarodne transportne poti, energetske trge in širšo regionalno varnost, poroča MMC. Hkrati pa spremljamo tudi strateško tekmo med ZDA in Kitajsko.
V takšnem svetu bi moralo biti jedro slovenskih zunanjepolitičnih interesov zagotavljanje varnosti, stabilnosti in blaginje državljanov. “In to jedro temelji na vrednotah svobode, demokracije, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic,” je povedal.
Evropo je označil kot “globalno ekonomsko velesilo”, ki pa ji po drugi strani manjkajo mehanizmi, s katerimi bi se lahko izognila ali izolirala od sistemske tekme, ki poteka med ZDA in Kitajsko, hkrati pa se sooča tudi z notranjimi trenji, nezakonitimi migracijami, deindustrializacijo in energetsko izpostavljenostjo. Kot rešitev vidi izboljšanje konkurenčnosti, skupnega kapitalskega trga in obrambne avtonomije ob ohranitvi zveze Nato. Osredotočal se bo na “močno, konkurenčno in geopolitično samozavestno Evropsko unijo”.
“Slovenija v teh procesih ne more biti zgolj opazovalka in samo čakati, kako se bodo stvari razpletle,” je poudaril.
Zavzel se je tudi za dobre sosedske odnose in povezovanje držav srednje Evrope, kar je označil kot “prvi koncentrični krog zunanje politike”. Poseben poudarek bo namenjen odnosu z Nemčijo in Francijo kot ključnima nosilkama evropskega povezovanja. Iz koalicijske pogodbe je izpostavil prioritete, kot so krepitev vloge Slovenije v EU in Natu, krepitev gospodarske diplomacije in učinkovita skrb za zamejce in Slovence po svetu.
Po vprašanjih poslancev nove opozicije je izpostavil, da se zavezema za “tiho diplomacijo”, realpolitiko, poudaril pa je tudi, da se vse države v mednarodnih odnosih zavzemajo predvsem za uresničitev lastnih interesov. Odgovor se je nanašal na vprašanja nekaterih poslancev, ali bo tudi sam nadaljeval z aktivistično politiko prejšnje Golobove vlade. “Navijaštvo definitivno ne vodi v smeri uresničevanja naših interesov,” je poudaril. Na vprašanje glede humanitarne pomoči, je odgovoril, da bi morala ta biti povezana z naimi gospodarskimi interesi.
Tone Kajzer je prejel zeleno luč odborov za zunanje in evropske zadeve.
Kirbiš Rojs napovedala decentralizacijo in ambicijo po vzpostavitvi pokrajin
Ministrska kandidatka Monika Kirbiš Rojs se je predstavila pred odborom za Odbor za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. Predvidena ministrica za kohezijo je v predstavitvi izpostavila neuspešnost vlade Roberta Goloba pri črpanju evropskih sredstev, poroča MMC. “Na enem od zadnjih nastopov tukaj v parlamentu je (odhajajoči, op. a.) minister za finance rekel, da smo bili v obdobju 2027 do 2030 pri črpanju sredstev izjemno uspešni. Ali smo res? Po podatkih Evropske komisije, običajno pač zanašam na te, saj se z domačimi podatki tako ali drugače manipulira, smo na 20. mestu,” je povedala.
Do konca letošnjega leta si je zastavila dva ključna mejnika. Prvega, vezanega na sklad za pravični prehod, kjer bo do konca leta treba certificirati 39 milijonov evrov, in drugega, kjer bo treba certificirati še dodatnih 452 milijonov evrov. V nasprotnem primeru bodo ta sredstva trajno izgubljena.
Nato je svojo pozornost preusmerila k vprašanjem, vezanim na prihajajočo kohezijsko sedemletko, lokalno samoupravo in ambicijo vzpostavitve pokrajin. Koalicijska pogodba namreč določa decentralizacijo in zmanjšanje razvojnih razlik med regijami. Ministrstvo bo hkrati bdelo nad prenovo financiranja občin, ki bodo prejele več finančne avtonomije, napovedan je spletni portal za upravljanje projektov, spodbujanje razvoja podeželja in debirokratizacija.
Monika Kirbiš Rojs je bila brez glasu proti potrjena na matičnem odboru. Zanjo je glasovalo 9 poslancev in poslank, ki so poudarili njeno strokovnost in izkušnje s področja, ki ga bo pokrivala, poroča STA.
Franci Matoz: Državna uprava mora biti bolj vitka in učinkovita
V začetku govora je izpostavil, da se z reorganizacijo vlade združujeta notranje ministrstvo in ministrstvo za javno upravo. “Obstoječe službe iz dosedanjih resorjev se ne bodo zgolj prenesle v nespremenjeni obliki […] s pristojnimi službami bom opravil temeljit pregled utemeljenosti števila obstoječih organizacijskih enot, saj je za učinkovito delovanje resorja potrebno vzpostaviti vitko in učinkovito notranjo organiziranost ministrstva. Vse to pomeni, da bodo v kolikor bo potrebno določena delovna mesta ukinjena zaradi podvajanja,” je napovedal.
Napovedal je strogo spoštovanje zakonsko določenih razmerij med ministrom in generalnim direktorjem policije ter med ministrstvom in policijo. Naslovil je kadrovske težave policije zaradi upokojevanja in nezadostnega zanimanja za delo policista. Kot rešitev je napovedal pospešitev vzpostavljanja sodobnega in učinkovitega usposabljanja, promocijo poklica, vzpostavitev sistema štipendiranja za mlade kadre in ukrepov, s katerimi bodo v policijskih vrstah zadržali strokovno usposobljen kader ter zagotovili medgeneracijski prenos znanja, vzpostavitev vzdržnega kariernega sistema policista in ureditev ločenega plačnega sistema za policiste.
“V družbi je potrebno vzpostaviti ustrezen družbeni in poklicni status policistov, ki ga sedaj nimajo, čeprav skrbijo za našo splošno varnost in varnost našega premoženja,” je povedal.
Napovedal je tudi debirokratizacijo policije in povečanje avtonomije policistov na področju odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Napovedal je tudi reorganizacijo uprave kriminalistične policije, v okviru katere deluje tudi NPU. Izpostavil je tudi neravnovesje med kadri, ki se kopičijo v upravi policije, hkrati pa se policija sooča s kadrovsko podhranjenostjo na regionalni in lokalni ravni.
Koalicijska pogodba sicer navaja urejanje romske problematike, ločevanje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami in rotacija uradnikov v državnih organih, ki delujejo na področju javnih naročil, upravnih postopkov, nadzornih funkcij ter finančnih in kadrovskih oddelkov.
Polona Rifelj: Zagotovili bomo zunanji nadzor nad kanalom C0
Kandidatka za ministrico Polona Rifelj se je predstavila članom odbora za okolje in prostor. “Pristop, ki ga zagovarjam, temelji na treh načelih. To so učinkovita in do ljudi prijazna država, ki odloča pravočasno in pregledno, trajnostni razvoj, ki uravnoteža gospodarske potrebe in varovanje naravnih virov za prihodnje generacije, in seveda strokovno utemeljeno in odgovorno odločanje, ki uživa zaupanje javnosti,” je povedala.
Zavzela se je za medresorsko sodelovanje zaradi vsebinske prepletenosti njenega resorja z ostalimi, ocenjevanje uspešnosti državnih organov, krepitev inšpekcijskih nadzorov, dofinanciranje evropsko financiranih projektov iz nacionalnih sredstev, debirokratizacijo z namenom odprave predolgih, nepreglednih in pogosto nerazumljivih postopkov ter digitalizacijo.
S področja varovanja okolja se je zavzela za krožno gospodarstvo, torej predelavo odpadkov v proizvode, uporabo recikliranih agregatov kot novih gradbenih materialov pri vseh investicijah države in občin, uvedbo digitalnega potnega lista materialov, obveznost predelave zemeljskih izkopov, digitalizacijo, decentralizacijo, davčne spodbude za predelovalce odpadkov v proizvode, poenostavitev postopka presoje vplivov na okolje, molk organa kot pozitivno odločitev.
“Zagotovili bomo tudi celovit zunanji nadzor nad projektom izgradnje kanala C0 in drugimi okoljsko spornimi projekti. Glede na to, da je projekt izgradnje kanala C0 trenutno v središču resnih pravnih in okoljskih sporov zaradi razveljavitve ključnih dovoljenj in posegov na zasebna zemljišča, bomo morali ob ugotovljenih nepravilnostih ustrezno ukrepati,” je povedala.
Stanovanjske problematike, ki bo del njenega resorja, se namerava lotiti s stimulativno davčno politiko, s čimer se bo zagotovila večja mera dolgoročnega oddajanja stanovanj in aktivacija praznih in neizkoriščenih stanovanj ter zemljišč.
Za krepitev slovenske identitete
Kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se je danes v predstavitvi v DZ zavzela za več gospodarskega sodelovanja s Slovenci zunaj meja. Večji poudarek namerava dati tudi mladim in ohranjanju slovenstva, je napovedala pred komisijo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Dolgoletna poslanka SDS je ocenila, da se je s problematiko Slovencev zunaj meja dobro seznanila v prejšnjem sklicu parlamenta, ko je bila predsednica komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Menila je še, da je nujen stalen dialog s predstavniki Slovencev zunaj meja.
Napovedala je, da namerava večji poudarek dati gospodarskemu sodelovanju in povezovanju s Slovenci zunaj meja, ker da krepi slovensko identiteto. Pomembno se ji zdi tudi pritegniti Slovence zunaj meja, da bi investirali v Slovenijo. Zavzela se je še za poenostavitev določenih postopkov za prijavo na razpise.
V odnosih s Slovenci zunaj meja so po njenih besedah pomembni tudi mladi, “ker je predvsem od njih odvisno, kako se bo slovenstvo ohranjalo“. Pri tem je Lep Šimenko priznala, da je položaj mladih različen glede na lokacijo. V zamejstvu so dobro organizirani, imajo svoja društva, drugod se soočajo s pomanjkanjem organiziranosti in se povezujejo bolj neformalno, je pojasnila.
Lep Šimenko je še dejala, da želi okrepiti tudi štipendiranje mladih Slovencev zunaj meja z dolgoročnim ciljem spodbujanja vračanja v Slovenijo.
Naloga vlade mora ostati tudi ohranjanje in krepitev identitete slovenskega naroda, je menila. Pri tem ima pomembno vlogo jezik, zato je Lep Šimenko predlagala preureditev učnih gradiv in platform za učenje slovenskega jezika, da se uporabnikom čim bolj približa učenje slovenščine.
Težiti je treba k temu, da države, kjer živijo Slovenci, v polnosti uresničujejo svoje zakonske obveze, je dejala. Pri tem se je zavzela za ohranitev slovenskega ali dvojezičnega šolstva ter vrtce v slovenskem jeziku.
Neusmiljen boj proti korupciji
Kandidat za ministra za pravosodje Mihael Zupančič je v predstavitvi pred odborom DZ med ključnimi prioritetami izpostavil neusmiljen boj proti korupciji. Zavzel se je za prenovo procesne zakonodaje, sistematično objavo sodnih odločb, pa tudi za prenos nekaterih postopkov na notarje in odvetnike. Skok je v pripravi, je napovedal.
Kot je dejal, se je pri pripravi današnje predstavitve poglobil v številna javno objavljena domača in mednarodna poročila o stanju slovenskega pravosodja. Skupni imenovalec teh in tudi mnogih opravljenih pogovorov je, da potrebuje pravosodje kontinuirano modernizacijo, “reforme, ki bodo povečale učinkovitost sistema, ne da bi pri tem posegle v njegovo neodvisnost“, je poudaril. Potrebuje pa tudi organizacijsko prožnost, boljše upravljanje kadrovskih virov, digitalizacijo ter večjo osredotočenost na uporabnika pravosodnega sistema, to je državljana, je dodal.
Med izzivi je na prvem mestu izpostavil vprašanje učinkovitosti sodnih postopkov. Čeprav Slovenija v številnih kategorijah dosega primerljive rezultate od evropskega povprečja, ostajajo določeni postopki predolgi, je opozoril. To velja zlasti za kompleksnejše gospodarske spore, zahtevnejše kazenske postopke ter nekatere postopke na višjih stopnjah odločanja, kjer se sodni zaostanki znova povečujejo.
Posebno pozornost po njegovem mnenju zahteva tudi gibanje števila nerešenih zadev in pogosto vračanje zadev z višjih sodišč v ponovno odločanje na prvostopenjska sodišča. “Kjer je to mogoče in ob spoštovanju vseh procesnih jamstev, bi morali spodbujati rešitve, ki omogočajo dokončno odločitev že na višji stopnji odločanja,” meni.
Med prioritetami je izpostavil tudi prenovo procesne zakonodaje za pospešitev sojenj, saj nekateri najzahtevnejši primeri trajajo precej dlje kot v nekaterih drugih evropskih državah. Ob tem pa je treba ohranjati kakovost sodnega določanja, je navedel.
Glede reforme organizacije sodstva meni, da ta ne sme biti rezultat administrativnih ali političnih ambicij, temveč temeljiti na analizah in objektivnih podatkih. Boji pa se, da sodišča niso pripravljena na sodno reformo, ki bo začela veljati s 1. januarjem 2027, “ne procesno ne informacijsko, kar zna povečati sodne zaostanke“, je ocenil. Ob tem je izrazil prepričanje, da si v Sloveniji ne želimo še enega primera Lukenda.
Kot je napovedal, se bo zavzemal za meritokratski sistem napredovanj, ustrezno nagrajevanje ter okrepitev podpornega osebja. Zavzemal se bo tudi za “dejansko individualno neodvisnost sodnikov“, za pregledne postopke imenovanj, napredovanj in ocenjevanja dela ter večjo odgovornost pri organizaciji dela in upravljanju javnih sredstev. Razmišlja tudi o personalnih svetih. V sodelovanju s Sodnim svetom in vrhovnim sodiščem pa želi odpreti razpravo o sodobnem modelu upravljanja sodstva.
Absolutna prioriteta in zaveza pa je neusmiljen boj proti korupciji. “Kazenski postopki morajo biti hitri, usklajeni in in učinkoviti, zato želimo okrepiti vlogo tožilstva pri usmerjanju pregona, izboljšati sodelovanje med institucijami ter zagotoviti boljši nadzor nad trajanjem postopkov,” je napovedal. “Kot veste, imamo v pripravi Skok,” je dejal. Bolj podrobno pa načrtov v zvezi s Skokom v predstavitvi ni pojasnil.
Med izzivi je izpostavil tudi izgradnjo nove sodne stavbe in kadrovsko problematiko. Kot je opozoril, se sodni sistem sooča s pomanjkanjem strokovnih kadrov na več ravneh, ob čemer je izpostavil pomanjkanje sodnega in podpornega osebja, sodnih izvedencev, pa tudi pravosodnih policistov.
Zavzel se je tudi za transparentno dodeljevanje sodnih zadev, za učinkovito reševanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa tudi za primerljivo odločanje sodišč, zato podpira nadaljnjo krepitev vloge vrhovnega sodišča pri poenotenju sodne prakse ter “širšo, sistematično in anonimizirano objavo sodnih odločb vseh stopenj“.
Pri boju proti korupciji, gospodarski kriminaliteti in organiziranemu kriminalu je treba po njegovem mnenju več pozornosti nameniti načelu sledenja denarju v okviru mehanizmov AMO in ARO in evropske mreže carin. “Izkušnje številnih držav kažejo, da zgolj pregon storilcev in izrekanje zapornih kazni pogosto ne zadoščata. Glavni motiv teh oblik kriminalitete je namreč pridobivanje protipravne premoženjske koristi,” je ocenil. Tako se je zavzel za okrepitev celotnega sistema odvzema premoženjske koristi, od finančnih preiskav in začasnega zavarovanja premoženja do njegovega učinkovitega upravljanja in končne izvršitve sodnih sodnih odločb.
Ureditev dolgotrajne oskrbe, preprečevanje zlorab socialne pomoči in višanje rodnosti
Kandidatka za ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je v današnji predstavitvi pred pristojnim odborom DZ dejala, da bo njena prioriteta izenačiti plačilo stanovalcev v domovih za starejše, ki so obravnavani po zakonu o socialnem varstvu, s tistimi, ki so obravnavani po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Po njenem mnenju je treba tudi poenostavitvi postopke za dolgotrajno oskrbo. Zdaj je treba namreč na odločbo čakati dolgo, razlog pa je v tem, da še ni informacijskega sistema, ki bi omogočil hitrejše izdajanje odločb. Torej je treba čim prej vzpostaviti informacijski sistem, je poudarila v predstavitvi pred odborom DZ za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide.
Na področju socialnih prejemkov kot glavno prednostno nalogo vidi preprečevanje zlorab, kar je po njenih besedah mogoče s krepitvijo nadzora na terenu. “Zdrav človek potrebuje delo, ne pa socialne pomoči,” je prepričana. “Socialna pomoč je za tiste, ki ne morejo delati, ne pa za tiste, ki nočejo delati. Preprečevanje zlorab bo omogočilo, da bodo pomoč dobili tisti, ki ne morejo delati, zato je treba spodbuditi vse, ki lahko delajo, k delovni aktivnosti,” je izpostavila.
Na področju družinske politike se zavzema za postopno uvedbo brezplačnega vrtca. Prav tako je izpostavila prizadevanje za boljšo demografsko sliko države, kar je po njenih besedah povezano s številnimi področji. Kot ministrica bi si prizadevala, da bi bilo čim manj tistih okoliščin, zaradi katerih se mladi ne odločajo za otroke. Tako najemnine ne smejo biti previsoke, šolstvo mora biti tako, da mladi lahko po koncu šolanja dobijo primerne zaposlitve, pomembne pa se ji zdijo tudi razne olajšave za mlade, da bo njihova neto plača večja.
“Odločanje za otroke ne more biti na silo, zato bi uvedli ukrepe, s katerimi bi spremenili okoliščine, zaradi katerih se mladi danes ne odločajo za otroke,” je dejala. Družine z več otroki pa morajo biti po njenem opozorilu dobro sprejete v družbi.
Nenazadnje se je dotaknila področja invalidov, kjer se ji zdi pomembno, da je zagotovljena skrb za njihovo vključevanje v družbo. Kot pomembno vidi, da se o ukrepih odloča skupaj z invalidi in da se vključujejo v delovno aktivnost v skladu s svojimi možnostmi.
