Piše: Frančiška Buttolo
Čeprav mislim, da si Slovenci ne zaslužimo tako odlične – vse prej kot desničarske – vlade, kakršno imamo, in čeprav bi jo sama, če bi bila v njej, že davno zapustila, zato politike v Sloveniji javno skoraj ne komentiram več, obsojam prav vse packerije naše nestrpne levice.
Najbolj me je zadnje dni razjezila gospa Musarjeva, ki je izjavila, da sodniki “v kopalnici” – ta izraz je namreč uporabila za prispodobo sodnikove človekove pravice na področju svobode govora in – verjetno – tudi združevanja, lahko govorijo in počnejo karkoli. Torej v kopalnici, ne v javnosti.
Pa gospa Musar kojeva sploh ve, koliko tajnih terorističnih oziroma revolucionarnih partijskih sestankov je bilo v različnih kopalnicah?
Koliko tajnih sestankov in sklepov o krvavih napadih je bilo v zgodovini prav v kopalnicah in straniščih? Naša UDBA je vse to predobro vedela, zato ni varčevala s prisluškovalni napravami. Prav verjetno tudi njeni sedanji nasledniki ne varčujejo z njimi.
Ali ta gospa ve, kako je umrl Erazem Predjamski?
Seveda ve, saj je pametna in zelo razgledana gospa, res pa zadnje čase pretirava z obrambo sodnikov na ilegalnem partijskem delu, po zgledu komunističnih revolucionarjev pred in med drugo svetovno vojno.
Naša skrajna levica – in tudi leva sodniška elita s svojim vedenjem in sklepi – sodita v sam vrh političnega terorizma, s katerim – sredi pandemije – ogrožata številna življenja. To pa je zelo blizu organiziranemu političnemu terorizmu. Da, tudi takšen terorizem obstaja, ne samo verski ali rasističen – pa še kakšen, na primer mafijski.
Ali pa vse te silne pravnice menijo, da sodnik dopoldne lahko sodi, popoldne pa ilegalno, v svoji kopalnici, vodi partijski sestanek, morda celo kot kipartijski sekretar? Da lahko, če poteka na zasebni videokonferenci, ki ni namenjena javnosti?
Da je vse to dopisovanje samo izražanje osebnega mnenja? Razumem, je samo dopolnilo protifašističnega gesla , ki ga je direktorica razkazovala na transparentu s pozivom k uboju Janeza Janše, seveda tako, da bi pametni in nenevarni najprej “ubili” janšizem, manj pametni in nevarnejši ljudje pa naj bi ga razumeli pravilno. Nič novega, elita je vedno ne povsem dobesedno naročala umore in uboje.
Že spet smo pri Bratih Karamazovih in nesrečnem Ivanu, mojstru mojstrov vsakršnega terorizma.
Takšen politični terorizem pa je, vsaj zame, še veliko bolj nemoralen, kot je na primer popoldansko delo kakega predsednika računskega sodišča v kateri od elitnih nogometnih organizacij, seveda za honorar, ki se približuje številu s šestimi ničlami.
Sprašujem se tudi, ker poznam pohlep pravniških elit, za kako velike vsote opravljajo svoje popoldanske “častne funkcije”, menda za človekovo zdravje in za človekove pravice, iz vsega svojega srca – zaradi številnih krivic – krvaveči sodniki. Humani in strokovno neoporečno sodniki.
Frančiška Buttolo