Piše: Alenka Bizjak in Marinka Kurilić, za civilno iniciativo Tržnice ne damo
Že štirinajst let Mestna občina trmasto vztraja pri gradnji garaže pod ljubljansko tržnico in zopet objavlja nov razpis za izbiro projektanta, čeprav dobro ve, da že od vsega začetka gradnji garaže nasprotuje civilna iniciativa “Tržnice ne damo”. In dobro ve, da gradnji nasprotuje Nadškofija Ljubljana, Stolni kapitelj in Stolna župnija, ki na sodišču uveljavljajo svoje pripadajoče zemljišče, sodni postopek pa še ni končan. V času predsedovanja pokojnega akad.dr. Jožeta Trontlja SAZU, sta bila sklicana dva sestanka ob navzočnosti župana Zorana Jankovića, na katerih je bila gradnja odsvetovana. Toda kot pravi star pregovor, “da nihče ni bolj gluh od tistega, ki noče slišati”, župan s svojo Listo svetnikov še naprej vztraja in zapravlja davkoplačevalski/naš denar. Vzvišeno in arogantno! Poudarjamo, da je tržnica doma in v tujini občudovan živ fenomen in njena nova podoba ne sme okrniti njene predlagane kandidature za vpis na seznam UNESCO-vih spomenikov svetovne dediščine človeštva.
Javnost obveščamo, da je ravnokar izdano pomembno delo z naslovom: “VPISI V PROSTOR”, SAZU, Ljubljana 2020, s podnaslovom: “Identiteta in varovanje slovenskega kulturnega prostora: stanje v sodobni arhitekturi in današnji odnos do arhitekturnega izročila”. V knjigi je objavljen prispevek doc.dr. Luka Vidmarja z naslovom “Plečnikove tržnice in načrtovane novogradnje na Vodnikovem trgu”, ki opozori na strokovno mnenje sodelavcev Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU s področij arheologije, zgodovine, umetnostne in literarne zgodovine ter muzikologije. Enajst strokovnjakov ugotavlja, “da bi načrtovana izvotlitev pod Vodnikovim trgom za podzemno garažo in uvoz vanjo uničila ostanke dveh pomembnih srednjeveških arhitektur, ki so danes pod površjem: Kloštrskih vrat, ki so vodila v mesto z vzhoda in gotske cerkve frančiškanskega samostana, ki je stala za današnjim Vodnikovim spomenikom. S tem bi bile uničene tudi še vedno ohranjene grobnice znamenitih Ljubljančanov, med njimi Janeza Gregorja Dolničarja, protagonista akademije operozov, in članov drugih plemiških rodbin, pomembnih za zgodovino Kranjske, predvsem Auerspergov. Še bolj pa je skrb zbujajoče, da bi se gradnja na nekaj metrov približala semenišču, župnišču in stolnici. Prav semenišče s Semeniško knjižnico in stolnica sta kot ključna spomenika našega baroka in evropsko pomembni celostni umetnini najdragocenejši stavbi v celotnem kareju. Stolnica je poleg tega razglašena za spomenik državnega pomena, za katerega bi morala veljati najstrožja spomeniškovarstvena merila,” piše. Pri vsem tem povedo, da so se pojavile hude poškodbe v prezbiteriju uršulinske cerkve ob gradnji garaže pod Kongresnim trgom, razpoke na Jelovškovih freskah v cerkvi sv. Petra ob rekonstrukciji Roške ceste in razpoke na obokih semenišča ob gradnji Mesarskega mostu. Poudarjajo, da je teren med Ljubljanico in grajskim gričem izjemno težaven zaradi podzemnih voda, severno od stolnice se začenja nekdanji rečni breg, sestavljen iz naplavin, zato so morali semenišče na začetku 18.stol. postaviti na pilote. “Vprašanje je, kako bi tak poseg prenesle Plečnikove tržnice, ki so predlagane za Unescov spomenik svetovne kulturne dediščine in kot take terjajo skrajno skrbno varovanje…..”
Ali misli mestna oblast vsem navkljub posnemati talibane, ki so uničili spomenike svoje kulture in dela prednikov?
