Dva sta v sredo nov obraz iskala,
Alija in Markut, učenjaka,
stala sta v bližini golobnjaka
in takole družno modrovala.
Oh, le kdo v puščavi naši rdeči
nas potegne ven iz te sipine,
da oblast zamenja se, da mine,
komu takšen se podvig posreči?
Alija in Markut modrovala
sta potem, golob miru da reši
stvar nemara, da jo vsaj pospeši,
sta pri tem moža si duška dala.
Nov ni ravno, ptič je garda stara,
a golob je upanje edino,
koliko že vrabcev šlo v praznino
je po zlu kot optična prevara.
Gledata goloba v golobnjaku,
ta edini zdaj budi še nado,
bil primeren ptič bi za parado,
sveti perje se njegovo v mraku.
Kaj bi dala, da bi ta bil glavni,
vodil jato ptičjo zmagovito,
Alija in Markut ga odkrito
v sredo valjata po sceni javni.
Cilji teh dveh mož so res visoki,
saj golob je daleč stran na veji,
onadva pa v sredo v soareji
z vrabčki nedoraslimi le v roki.
