Nova bera založbe Slovenska matica prinaša izključno dela slovenskih književnikov. France Pibernik je v monografiji podal vpogled v življenje in delo pesnika, pa tudi urednika in prevajalca, Severina Šalija, izšla sta tudi ponatis še danes aktualnega romana Ivanke Hergold Nož in jabolko ter dopolnjen ponatis zbornika O Danetu Zajcu.
Urednica pri Slovenski matici Ignacija Fridl Jarc je na današnji predstavitvi knjig dejala, da je Šali (1911-1992) eden slovenskih avtorjev, katerega delo je potonilo v pozabo. “Šali je s polno pesniško močjo in prezenco nastopil leta 1940 z izdajo prvenca Slap tišine, po vojni pa je bil zamolčan oziroma pesniško pozabljen,” je dodala.
Pibernik je v svoji klasični literarno-zgodovinski študiji Severin Šali; Popotnik zaljubljen v življenje po besedah urednika Marijana Dovića “zajel celoto Šalijeve življenjske in umetniške poti oziroma njegovega razvoja”. Pibernik se je dela pri knjigi lotil z veseljem, ker je pesnika tudi osebno poznal, o njem pa je bilo na voljo izjemno veliko gradiva. Šalija je v knjigi predstavil kot pesnika, urednika in prevajalca.
V monografiji so objavljene tudi kritike Šalijevih izdaj, na založbi so zanjo pripravili obsežno Šalijevo bibliografijo, ki sega od mladostnih do posmrtnih objav, v monografijo pa so vključili še Šalijeve neobjavljene pesmi, ki jih je napisal za novomeško skupino Rudolfovo. Po besedah Dovića je Šali pomemben predvsem po pesniškem opusu, “v katerem se bralcu razkriva paradigmatska, skorajda stereotipna pesniška figura, namreč občutljivi, ranljivi posameznik, ki nekoliko zasanjano gleda v svet”. Monografija je izšla kot plod sodelovanja med Slovensko matico in novomeškim Kulturnim društvom Severina Šalija ob podpori novomeške občine in podjetja Krka.
Pri Slovenski matici so na pobudo Marka Kravosa skoraj 40 let po izidu izdali ponatis romana na Koroškem rojene pisateljice, esejistke in prevajalke Ivanke Hergold (1943-2013) z naslovom Nož in jabolko. Po besedah Ignacije Fridl Jarc gre za “literarni biser” pisateljice, ki je od leta 1972 živela v Trstu, in je bil v matični državi “premalo opažen”. Dodala je, da je kljub skrajni skrčenosti roman nabit z globoko duševno stisko, bolečino in tudi praznino, s katero se sooča ženska in nenazadnje tudi slehernik, vsak trenutek. Zaznamujejo ga modernistične prvine, zapisan pa je kot “neke vrste tok zavesti”.
Kravos je dejal, da je v pisavi Ivanke Hergold kot priseljenke v Trstu moč začutiti “pogled Korošice, prišleka v mesto, a zaznamovani z izredno občutljivostjo”. Po njegovih besedah je za pisateljico značilno tudi, da je zavzemala zelo samosvoje pozicije do vsega, kar jo je obdajalo. Njeno delo, tako Kravos, “ostaja sveže, izzivalno in aktualno, tudi po umetniški pisavi”, pri založbi pa bi si želeli, da bi ponatis ponovno vzbudil zanimanje za avtorico.
Zbornik O Danetu Zajcu je prvič izšel leta 2015 ob 10. obletnici smrti velikega slovenskega pesnika Zajca in je bil v mesecu dni razprodan. To po besedah urednice dela Neže Zajc kaže, da “njegova pesniška govorica nikakor ni pozabljena in še vedno nagovarja starejše in najmlajše raziskovalce poezije”. Letos, ko mineva 90 let od Zajčevega rojstva, so se pri Slovenski matici odločili, da zbornik ponovno izdajo, a v dopolnjeni različici. Ponatisu so dodani prva objava Zajčeve igre za mladino Zgodba o fantu, ki poznal strahu, tipkopis pogovora med pesnikom in Borisom A. Novakom v Cankarjevem domu iz leta 1992 ter nekaj še neobjavljenih fotografij.
