V severnoprimorski regiji so občine pripravile več projektov za obnovo in ohranjanje kulturne dediščine. Nekatere so uspele pridobiti evropska sredstva že v tem programskem obdobju, ko je bilo za tovrstne projekte na voljo kar 67 milijonov evrov. V prihodnjem programskem obdobju pa bo za kulturno dediščino namenjenih le pet milijonov evrov.
O težavah, ki bi jih lahko povzročila takšna odločitev, so danes govorili župani na seji sveta severnoprimorske regije v Novi Gorici.
Tako velik upad sredstev za prenovo objektov kulturne dediščine pomeni šestkrat manj projektov obnov kulturne dediščine kot v preteklem obdobju. Trenutno so šele v fazi priprave vsebin za naslednje programsko obdobje, tako da poteka načrtovanje in pogajanja za projekte; med njimi je več projektov obnov kulturnih spomenikov v lasti države, več pa je tudi projektov posameznih občin.
“Novogoriška občina ima več objektov kulturne dediščine, ki jih želi obnoviti in iz njih narediti turistične atrakcije ter ohranjati kulturno dediščino. Med njimi je tudi grad Rihemberk, slednji pa je uvrščen na seznam petih v državi, ki so del načrtov upravljanja območij Natura 2000. Iz tega naslova si lahko obetamo od pol do enega milijona evrov, vendar moramo še prijaviti projekt. Imamo pa še druge objekte kulturne dediščine in smo zato zelo razočarani, da je država namenila tako malo denarja za celotno regijo v naslednjem obdobju,” je po koncu seje dejal novogoriški župan Klemen Miklavič.
Prepričan je, da bo zato kulturna dediščina zapostavljena in podhranjena tudi na območju Goriške.
Obnova objektov kulturne dediščine je finančno zelo zahtevna, da občine finančnega bremena njihove obnove ne zmorejo same, je še prepričan Miklavič: “Zato je še toliko bolj alarmantno to, da se država umika iz financiranja obnove in vzdrževanja kulturne dediščine.” “S tako majhnimi sredstvi ne moremo vzdrževati kulturne dediščine, stanje na tem področju je slabo in skupaj z občinami se moramo zavzemat za povišanje teh sredstev,” pa je izpostavila Tanja Černe.
Dodatna namenska finančna sredstva bi lahko pridobili iz uvedbe t.i. kulturnega evra, ki naj bi prinesla dodatnih 16 milijonov evrov za kulturno dediščino v prihodnjih petih letih.
