»Danes javno se vam spovedujem,
ko štafetno palico odlagam,
odgovornost skupaj z njo prelagam,
bratje, sestre, nič ne negodujem.
Grehi so mi kajpak odpuščeni,
saj noben me ne obremenjuje,
biti grešen mi povsem je tuje,
vi o tem ste dobro poučeni.
Kadar znašel bil sem se v dilemi,
ali videz ali pa vsebina,
me vodila je modrost, širina,
da obstal sem vsakokrat nad tlemi.
Nisem točk političnih nabiral,
zvest ostal sem sebi, ne pretvarjam
se nikoli in vam odgovarjam,
sebe da res zvésto sem podpiral.
Neizkušenost bila nemila
je do mene v zadnjih petih letih,
to prisegam vam pri prav vseh svetih,
da poslušal vsa sem navodila.
Mnogi so pri tem me zlorabili,
ker jim šlo je zgolj za kariero,
jaz pa sem izpadel Kalimero,
le poglejte, kaj so mi storili.
Danes javno se vam spovedujem,
bil novinec sem in to ostajam,
ko obveznosti naprej predajam,
položaju se odpovedujem.«
»Dobro«, glas se sliši spovednika,
»kakor praviš, čisto si brez grehov,
nisi krivec lastnih neuspehov,
kriva tebi je sovražna klika.
Svet okoli tebe je hudoben,
skoraj vsak, ki ti pristopi, grešen,
oh, ubožec, greha si odrešen,
da na svet prišel si nesposoben.«
