Zunanji ministri članic EU so danes na neformalnem srečanju v Berlinu dosegli politični dogovor, da EU uvede sankcije proti približno 20 posameznikom režima beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. Rusijo so pozvali, naj v Belorusiji ne posreduje. S sankcijami so zagrozili tudi Turčiji, če ne bo končala aktivnosti v vzhodnem Sredozemlju.
Visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell je nakazal, da EU razmišlja tudi o uvedbi novih sankcij proti Turčiji. To bo tudi na mizi voditeljev članic na vrhu 24. septembra, je napovedal.
Med ukrepi, ki bi jih lahko uvedli, je omenil prepoved uporabe pristanišč članic EU za Turčijo in zaseg ladij, ki bi sodelovale pri vrtanju nafte in plina. Lahko pa bi razmislili tudi o sankcijah proti celotnim sektorjem turškega gospodarstva.
Tudi nemški zunanji minister Heiko Maas je dejal, da bo EU o razširitvi sankcij proti Turčiji razpravljala na septembrskem vrhu. “Odnosi med EU in Turčijo so zaradi dogodkov v vzhodnem Sredozemlju več kot napeti,” je opozoril. Odločitev o novih sankcijah do septembra sicer ne bo, Maas pa upa, da se bodo napetosti do takrat vendarle zmanjšale.
Atene so pozdravile izid današnjega neformalnega srečanja zunanjih ministrov. “Mislim, da je Grčija dobila, kar je lahko. To so možne sankcije, če Turčija ne bo izbrala deeskalacije in se ne bo vrnila k dialogu,” je povedal grški zunanji minister Nikos Dendias.
Na drugi strani je sporočilo iz Berlina razjezilo Turčijo. “Medtem ko Turčija vedno znova poudarja dialog in diplomacijo, vrnitev EU k retoriki sankcij ne bo pomagala rešiti obstoječih problemov in bo še okrepila odločnost naše države,” je povedal tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Hami Aksoy. “Če želi EU najti rešitev v vzhodnem Sredozemlju, mora delovati nepristransko in mora biti pošten posrednik,” je poudaril.
Odnosi med Grčijo in Turčijo so se v zadnjih dneh zapletli predvsem zaradi turških raziskav možnosti črpanja nafte in plina v vzhodnem Sredozemskem morju. V podoben ozemeljski spor se je Turčija zapletla tudi s Ciprom.
Današnji drugi dan srečanja v Berlinu so zunanji ministri članic EU posvetili tudi razmeram v Belorusiji. Na MZZ so potrdili, da so ministri potrdili namen priprave seznama oseb, odgovornih za volilne prevare na predsedniških volitvah 9. avgusta in nasilje nad protestniki, ki niso hoteli priznati, da naj bi Lukašenko spet zmagal.
Kot je pojasnil Borrell, bo EU na ta seznam uvrstila približno 20 posameznikov Lukašenkovega režima. Nakazal pa je, da seznam sankcij še ni povsem dokončan in da ga članice še oblikujejo.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je poleg tega pozval Rusijo, naj ne posreduje v Belorusiji, kot je to v četrtek nakazal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je sporočil, ima Rusija v pripravljenosti posebno enoto za posredovanje v Belorusiji, če bodo protesti ušli izpod nadzora. Pred tem ga je sicer na pomoč pozval tudi sam Lukašenko.
“Velikokrat sem od Rusije slišal mantro, da gre za notranje zadeve Belorusije in da si ne želijo tujega vmešavanja. Verjetno to velja tudi za njih same,” je dejal Borrell.
Proti posredovanju je Putina pozvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je dejala, so se Belorusi “pogumno podali na ulice” in zagotoviti bi jim bilo treba pravico do mirnega zborovanja in svobodnega izražanja mnenja. “To seveda pomeni brez vmešavanja od zunaj, iz katerekoli strani,” je dejala. “Gre tudi za spoštovanje suverenosti države in da se tamkajšnji prebivalci lahko sami odločijo o svoji poti,” je še dodala.
Po drugi strani pa se je Merklova zavzela za nadaljevanje dialoga z Rusijo, čeprav znova krepijo napetosti, tudi zaradi suma, da je bil ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni zastrupljen. Poudarila je, da je Rusija strateški igralec v svetu, zato je treba ohranjati dialog.
Položaj v Belorusiji je bil tudi osrednja tema zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) na Dunaju. Predsedujoči, albanski premier Edi Rama je opozoril, da je položaj zelo zaskrbljujoč, Lukašenka pa pozval, naj sprejme ponudbo Ovseja za pomoč pri dialogu z opozicijo, “da bi se izognili nočni mori”.
Lukašenko se na ponudbo o posredovanju Ovseja neposredno še ni odzval. Je pa ruski veleposlanik pri Ovseju Aleksander Lukaševič danes na Dunaju opozoril, da mediacija Ovseja ne bi smela biti Belorusiji vsiljena.
Tudi Rama se je izrekel proti morebitnemu tujemu vmešavanju v beloruske notranje zadeve. Lukašenko sicer po drugi strani očita zvezi Nato, da kopiči svoje sile na beloruskih mejah. V Natu to odločno zanikajo.
Danes je Lukašenko znova zatrdil, da vojaška grožnja njegovi državi z Zahoda resnično obstaja. Napovedal je, da se bosta Moskva in Minsk v primeru zunanje agresije proti Belorusiji borila z ramo ob rami. V primeru sankcij pa je napovedal povračilne ukrepe. Med drugim je napovedal, da bo prekinil vse tranzitne poti čez Belorusijo.
“Preveč so prizanesljivi do sebe in pozabljajo, kaj je Belorusija. Mislijo, da nas lahko prestrašijo s tanki in raketami. Bomo videli, kdo bo koga prestrašil. Pokazali jim bomo, kaj so to sankcije,” je izjavil Lukašenko.
