Piše: Jože Jan
Kubanska diktatura, ki ji predseduje Miguel Díaz-Canel, je sprejela odlok, ki dovoljuje državni nadzor nad internetom in kaznuje s 4-letnim zaporom tiste, ki bi kršili kibernetsko varnost.
Združeni narodi so objavili pismo, ki so 20. oktobra poslali kubanski diktaturi. V njem izražajo zaskrbljenost zaradi uveljavljene nove zakonodaje o svobodi izražanja, zbiranja in združevanja. Nov zakon in predpisi, ki ga spremljajo, poglabljajo državni nadzor nad telekomunikacijami in uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
V skladu s to novo uredbo, ki je država uvedla po množičnih in miroljubnih manifestacijah 11. julija (na katerih je kubansko ljudstvo izvedlo največjo protivladno demonstracijo od prihoda Fidela Castra na oblast pred več kot 62 leti), postane nezakonito kršiti kibernetsko varnost, kar pa vključuje tako hekerske napade z virusi kot tudi uporabo družbenih omrežij za kritiziranje režima, sklicevanje na pohode ali zagovarjanje sprememb v političnem ali gospodarskem sistemu.
Na enak način se za kršitev kibernetske varnosti štejejo širjenje »lažnih« novic, žaljivih sporočil, obrekovanje »z vplivom na prestiž države«, širjenje »vsebin, ki kršijo ustavne, družbene in ekonomske predpise države, spodbujajo mobilizacije ali druga dejanja, ki bi spremenili javni red ali skušajo spremeniti javni red ali spodbujati družbeno nedisciplino«.
Tako bi lahko pod tem širokim in subjektivnim izrazom režim uporabil to pravno orodje za preganjanje opozitorjev.
Vlada zagovarja sprejem tega ukrepa kot iskanje »etičnega in dobrega interneta za prebivalstvo«, kakor je izjavil minister za komunikacije Ernesto Rodríguez Hernández.
Združeni narodi so odlok označili za nasprotnega s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, saj omogoča subjektivno omejitev svobode izražanja, zbiranja in združevanja ljudi z jasnimi političnimi nameni. Omejitev dostopa do interneta, zlasti kadar se uporablja za preprečevanja prostega pretoka informacij med državljani, »grozi z uničenjem prostora, v katerem lahko civilna družba in zagovorniki človekovih pravic skupaj promovirajo ali branijo zadeve skupnega interesa«.
Na Kubi poleg tega ni zasebnih medijev: vse medije ureja in upravlja država. Zaradi tega so socialna omrežja in internet edini kraj, kjer se državljani lahko izrazijo in se obveščajo, ne da bi bili pod kontrolo diktature. »Prej omenjene prepovedi bi lahko imele resne posledice za širšo javnost, raziskovalne novinarje in zagovornike človekovih pravic,« pišejo poročevalci ZN.
Zakon deluje kot orodje za ustrahovanje novinarjev, aktivistov za človekove pravice in pripadnikom opozicije, saj predvideva 4-letni zapor za »širjenje lažnih novic, ki povzročajo nezadovoljstvo med prebivalstvom ali ogrožajo prestiž kubanske države ali njene dobre odnose z drugo državo«.
Pismo, ki so poslali ZN kubanskim oblastem, pudarja tudi, kako zaskrbljujoče je pooblastiti državo, da prekine dostop do telefonije ali interneta brez sodne analize za razlago »lažnih, žaljivih ali škodljivih informacij za človekovo dostojanstvo ali javno moralo«. Nov zakon namreč dovoljuje vladnemu osebju, da nadzorjuje in prekine dostop do interneta, ne da bi jim bilo treba prej opraviti sodni postopek.
Združeni narodi zahtevajo razveljavitev zakona in odpravo vseh omejitev svobode izražanja, ki so prisotne v kubanski zakonodaji. »Odlok poblašča vlado, da nenehno spremlja vsebine, ki jih Kubanci delijo na družbenih omrežjih,« vlada tudi lahko samovoljno prekine dostop do interneta, s tem pa »lahko prepreči novinarjem in zagovornikom človekovih pravic svobodno poročanje o dogodkih in kršitvah človekovih pravic, ki se dogajajo na Kubi,« zaključijo v pismu.
Vir: Infobae, Argentina
