Na deželnih volitvah v vzhodnonemški zvezni deželi Turingiji je danes pričakovano slavila Levica, kažejo rezultati vzporednih volitev. Raziskovalci ji pripisujejo okoli 30 odstotkov glasov. Močno pa se je, prav tako pričakovano, okrepila domoljubno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki ji je glas zaupalo več kot 20 odstotkov volivcev.
Raziskovalna skupina Wahlen je na spletni strani takoj po zaprtju volišč objavila svoje projekcije, ki navajajo, da je Levica dobila 30 odstotkov glasov, AfD pa 23 odstotkov. Na tretje mesto se je uvrstila krščanskodemokratska unija (CDU) kanclerke Angele Merkel z 22-odstotno podporo. Socialdemokrati (SPD) so četrti z osmimi odstotki, Zeleni in liberalci (FDP) pa so prejeli po 5,5 odstotka glasov.
Podobne rezultate je zabeležila raziskovalna družba Infratest Dimap. Ta je na spletni strani napovedala Levici 29,5 odstotka glasov, AfD 24 odstotkov in CDU 22,5 odstotka podpore. 8,5 odstotka volivcev je po njihovih ugotovitvah glas zaupalo SPD, 5,5 odstotka Zelenim in pet odstotkov FDP. Volilna udeležba je bila 65,5-odstotna in s tem za okoli 15 odstotnih točk višja kot na zadnjih volitvah leta 2014.
Predvolilno kampanjo v Turingiji so zaznamovali grožnje s smrtjo vodji turinške CDU Mikeu Mohringu, požig vozila AfD in domoljubna retorika, ki jo gre pripisati predvsem glavnemu kandidatu AfD Björnu Höckeju, ki vodi desno krilo v stranki. AfD je okrepila svoj položaj, čeprav ji je v primerjavi s poletjem v zadnjih tednih podpora nekoliko upadla. Glavni razlog za to naj bi bil napad na sinagogo v mestu Halle v začetku meseca, ki je terjal dve življenji.
Moški je namreč v Halleju v deželi Saška-Anhalt, ki meji na Turingijo, oborožen z eksplozivom in strelnim orožjem, skušal vdreti v sinagogo. 27-letnik je priznal, da je imel skrajno desni in antisemitski motiv, v napadu sta bila ubita ženska na ulici pred sinagogo in moški v okrepčevalnici.
Nemški multikuturni politiki so se ob tem združili z judovskimi skupinami ter krivdo za napad pripisali AfD, ki je kritična do protinemške politike vladajoče nomenklature. A ministrski predsednik Turingije Bodo Ramelow verjame, da stvari niso tako preproste in ni mogoče krivde pripisati le AfD.
Ramelow je sicer leta 2014 postal prvi politik Levice, ki je prevzel vodenje kake nemške dežele. Medtem ko se njegova stranka lahko veseli zmage, pa se Ramelowu obeta težko sestavljanje koalicije.
