Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Sestal se je vrh G7, katerega glavna tema poleg klimatskih sprememb je vojna v Ukrajini in njena podpora. Zasedanje bo izkoristil tudi predsednik Volodimir Zelenski, ki bo voditelje pozval k še večji podpori z orožjem. Medtem se Rusija trudi zagnati vojaške sile na vzhodu Ukrajine, prvič po letu 1998 pa se je zgodilo, da ni odplačala svojega dolga.
Voditelji medvladnega političnega foruma G7 so v Nemčiji sklicali tridnevni vrh na Bavarskem, pri čemer je vojna v Ukrajini na vrhu dnevnega reda, ostale teme pa so predvsem vezane na klimatske spremembe. Volodimir Zelenski je že pred tem pozval voditelje k nabavi orožja, saj po njegovih besedah vsako odlašanje prinaša nove žrtve.
Glede podpore Ukrajini so si enotni
Glede svojega stališča v podpori Ukrajini so si enotni, po poročanju tujih medijev pa naj bi predstavili načrte za mobilizacijo sto milijard dolarjev v infrastrukturne naložbe za svet v razvoju. Ameriški predsednik Joe Biden meni, da bo pobuda pokazala konkretno korist partnerstva z demokracijami, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa v tem vidi koristi za revne države pri soočanju z dvojnimi gospodarskimi šoki pandemije covida in vojne v Ukrajini. Številne države v razvoju krivijo zahodne sankcije – pa tudi rusko invazijo – za naraščajoče stroške plina in nafte ter za ogromno pomanjkanje pšenice in gnojil, pri čemer je nemški kancler Olaf Scholz poudaril pomen naložb v nizkoogljično energijo.
Vrh G7 (foto: epa)
Vrh G7 je nagovorili tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je to izkoristil za ponovni poziv k dobavi orožja in krepitev sankcij proti Rusiji. Zelenski je prepričan, da je vsako odlašanje odveč in da potrebujejo sodobno in moderno opremo za ubranitev. Odločitev vrha je kljub podpori Ukrajini težka, saj kot naj bi priznal tudi Boris Johnson, ki je sicer velik podpornik Zelenskega, ima obramba ukrajinske suverenosti težke posledice za preostali svet, zlasti naraščajoče stroške hrane in energije. Iz tega razloga so bili na vrh povabljeni tudi voditelji Južne Afrike, Indonezije, Indije in Senegala, da bi razpravljali o tem, kaj je še mogoče storiti za boj proti globalni inflaciji. Ena od zamisli, ki se obravnava, je omejitev cene ruske nafte.
Iskanje rešitev za odvoz žita iz Ukrajine
Po nastali prehranski draginji po celem svetu vsi iščejo rešitve, številni izzivi pa so predvsem pri odvozu ukrajinskega žita iz države in morebitnem spremljanju pošiljk žita skozi Črno morje, ki predstavlja veliko tveganje vsem civilnim ladjam, sploh zaradi pomorskih min, ki so doslej poškodovale že nemalo število ladij. Za odpravo grožnje črnomorske flote bi bilo potrebno čiščenje kanalov skozi minska polja okoli Odese in zagotovilo, da se Rusi ne bi vmešavali. Pri tem je potrebno tudi sodelovanje Turčije, saj ima nadzor nad morskimi ožinami in je druga prevladujoča sila v Črnem morju. Preiskava BBC naj bi po namigovanjih tokrat tudi našla dokaze, da so okupacijske ruske sile iz Ukrajine ukradle na tisoče ton žita. Rusija trditve ostro zanika, vendar naj bi nekateri posnetki dokazovali, da so ruski vojaki plenili po kmetijah.
Ruska vojska. (Foto: epa)
Rusija prvič po letu 1918 ni plačala dolga
Zaradi uvedenih sankcij je Rusija prvič po več kot stoletju zamudila svoj čezmorski dolg, potem ko je zamudila nedeljski rok. Rusija sicer ima sredstva za plačilo 100 milijonov dolarjev in je pripravljena plačati, vendar so sankcije onemogočale pridobitev zneska mednarodnim upnikom. Kremelj je bil odločen, da se izogne neplačilu, ki je velik udarec za prestiž naroda. Plačilo obresti v višini 100 milijonov dolarjev je zapadlo 27. maja. Rusija pravi, da je bil denar poslan banki Euroclear, ki bi nato plačilo razdelila vlagateljem.
Medtem naj bi v pristaniškem mestu Mariupol pod ruševinami stanovanjske stavbe našli več kot 100 trupel, poroča BBC. Pristaniško mesto je prejšnji mesec padlo v roke Rusom, saj so ga tedni obstreljevanja skoraj uničili. Po poročanju tujih medijev pa Rusija trenutno poskuša ponovno pridobiti zagon v regiji Izjum na vzhodu Ukrajine, saj iz tamkajšnjega mesta poročajo o močnem obstreljevanju in analitiki menijo, da je severno območje regije Izum naslednja tarča. Ukrajinske sile po navedbi BBC še vedno ohranjajo dobro obrambo in izkoriščajo gozdnat teren kot del svoje obrambe. Nova tarča Rusov je sledila po tem, ko je Rusija v soboto po tednih hudih bojev naredila strateški preboj v Severodonecku, s čimer je velik del vzhodnega industrijskega mesta spremenila v ruševine.
