9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Vrh EU odločno proti Lukašenkovem režimu: ne priznava izida volitev v Belorusiji in napoveduje nove sankcije, režim kljubuje demokratičnemu svetu celo z vojaškimi vajami

Države članice Evropske unije ne priznavajo izida predsedniških volitev v Belorusiji, je po današnjem virtualnem vrhu EU dejala nemška kanclerka Angela Merkel. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je na novinarski konferenci po vrhu napovedal, da bo unija proti Belorusiji “v kratkem” uvedla nove sankcije.

 

 

EU bo v kratkem uvedla sankcije proti “znatnemu številu” posameznikov, ki stojijo za volilnim ponarejanjem in nasilnim zatiranjem protestov v Belorusiji, je v Bruslju dejal Michel. “Trdno stojimo za pravico beloruskega naroda, da sam odloča o svoji usodi. EU bo kmalu uvedla sankcije za veliko število posameznikov, odgovornih za nasilje, represijo in volilne goljufije,” je poudaril.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem poudarila, da je unija pripravljena podpreti miren in demokratičen prehod oblasti v Belorusiji. “Stojimo ob beloruskem ljudstvu, ki si želi temeljnih svoboščin in demokracije,” je dodala.

“Volitve niso bile niti poštene in niti svobodne, zato njihovega izida ni mogoče priznati,” pa je poročanju nemške tiskovne agencije dejala kanclerka Nemčije, ki trenutno predseduje Svetu EU. Kot je Merklova po vrhu dejala novinarjem v Berlinu, ni dvoma, da je na volitvah v Belorusiji prišlo do množične kršitve pravil.

Merklova se je odzvala tudi na “brutalno nasilje” proti protestnikom s strani režima v Minsku ter zagotovila, da je EU na strani protestnikov.

Dolgoletni beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je vladi sicer danes ukazal, da mora preprečiti nadaljnje nemire zaradi njegovega vztrajanja pri zmagi na nedavnih predsedniških volitvah in zaščiti meje.

“V Minsku ne sme več biti nemirov. Ljudje so utrujeni, zahtevajo mir in tišino,” je dejal na sestanku nacionalnega varnostnega sveta, medtem ko državo od spornih predsedniških volitev 9. avgusta pretresajo množični protesti opozicije.

Od vlade je tudi zahteval, da zagotovi delovanje podjetij, potem ko se je več ključnih državnih podjetij odzvalo na poziv opozicije k stavki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Povedal je tudi, da je obmejnim oblastem ukazal okrepitev varnostnih ukrepov in nadzora na vseh mejah. Po njegovem je to potrebno, da bi preprečili, da bi v Belorusijo iz drugih držav prišli skrajneži, orožje, strelivo in denar, s katerim bi financirali nemire. Zatrdil je, da denar že prihaja.

Vojski pa je ukazal, da mora biti še posebej pozorna na premike enot zveze Nato na ozemlju sosednje Poljske in Litve. Spremljati moramo smer njihovega gibanja in njihove načrte, je dodal.

Litva, kamor se je po spornih predsedniških volitvah 9. avgusta zatekla Lukašenkova glavna tekmica Svetlana Tihanovska, je Zahod že opozorila, da Belorusija pripravlja vojaške vaje na svojih mejah z Evropo.

Po volitvah v državi vsakodnevno potekajo množični protesti proti Lukašenku, na njih zahtevajo tudi ponovitev volitev, za katere trdijo, da so bile ukradene in da je na njih zmagala Tihanovska. Spremlja jih brutalno nasilje varnostnih sil in množične aretacije protestnikov in opozicijskih politikov. Beloruski mediji so danes poročali, da so bili v nasilju ubiti trije protestniki, vsi s strelnim orožjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine