Piše: Alvaro Penas
Zarina Zabrisky je ameriška novinarka s sedežem v Hersonu v Ukrajini, ki dela kot vojna dopisnica za Byline Times (VB) in Euromaidan Press (Ukrajina).
Prispevala je tudi za druge medije, kot so BBC News, Voice of America in TVP World. Leta 2023 je koproducirala in igrala v nagrajenem dokumentarcu »Pod smrtonosnim nebom«, ki razkriva ruske vojne zločine. Leta 2025 je Zabrisky režirala celovečerni dokumentarni film »Kherson: Človeški safari«, ki sledi zgodovini mesta Herson od invazije in okupacije do upora, osvoboditve, ekocida in uporabe dronov proti civilnemu prebivalstvu. Zaradi svojega dela je proti Zarini Zabrisky Ruska federacija uvedla sankcije.
Vaš dokumentarec prikazuje, kaj se je dogajalo v Hersonu med okupacijo – iste stvari, kot so se dogajale na vseh območjih pod rusko okupacijo: izginotja, mučenje in umori.
Res je, toda danes je 70 odstotka ozemlja Hersonske oblasti (regije) še vedno pod rusko okupacijo, razmere tam pa so podobne tistim v Buči. Govorila sem s sorodniki ljudi na teh okupiranih območjih, z vodji mestnih in občinskih uprav ter potovala na ukrajinsko mejo z Belorusijo, da bi se pogovorila z ljudmi, ki so pobegnili pred okupacijo. Sodelujem tudi z vojsko, ki mi je posredovala videoposnetke in fotografije, in čeprav je informacije težko preveriti, je to mogoče in to tudi počnem.
Teror ni stvar preteklosti; del Hersona, ki ga nadzoruje Ukrajina, je pod ekstremnimi napadi- tako dronov FPV, kot so tisti, prikazani v dokumentarcu, dronov Molnija, ki so večji, ali dronov Sahed, ki so programirani za napad na določene cilje, kot tudi vodenih letalskih bomb in topništva. Herson je pod nenehnimi napadi, vendar so okupirana območja v podobnem položaju kot v Buči, kjer ljudi mečejo v zapore in mučilnice, jih ubijajo na ulicah, njihova trupla pa puščajo tam, medtem ko jih njihove družine ne smejo pokopati; ni elektrike, vode ali ogrevanja, hrane pa primanjkuje.
In kako je mogoče živeti v takšnih razmerah?
Je mogoče, čeprav je očitno kakovost življenja zelo slaba in cena se plačuje v zdravju: v težavah z duševnim zdravjem, v modricah ali ranah, ki jih povzročijo eksplozije dronov ali drugega orožja, v stresu, napadih panike in pomanjkanju spanja. Po drugi strani pa v Hersonu še vedno živi približno 60.000 ljudi, od tega 5.000 otrok.
Na okupiranih območjih so razmere veliko slabše. Na primer, mesto Oleški, kjer živi približno 2.000 ljudi, vključno s 50 otroki, se sooča s popolno humanitarno katastrofo, poročajo pa o smrtih zaradi podhranjenosti, mraza in pomanjkanja zdravstvene oskrbe. Po besedah Oleksandra Prokudina, vodje vojaške uprave Hersonske oblasti, življenjske razmere prebivalcev Oleškega »spominjajo na holodomor v letih 1932–1933«.
Več:
Zarina Zabrisky: Rusi uporabljajo nasilje, strah in teror za prisilno depopulacijo Hersona
