Piše: Ž. K. (Nova24TV.si)
Po nedeljskih volitvah postaja jasno, da se bodo na oblast zavihtele opozicijske stranke pod vodstvom nekdanjega premierja Donalda Tuska. Največ glasov je sicer prejela vladajoča stranka Zakon in pravičnost (PiS). Zaupanje ji je izkazalo 35,38 odstotka volivcev. Najverjetnejši padec konservativne koalicije pa je naletel tudi na pričakovan odziv v slovenski nevladni srenji. V Inštitutu 8. marec, ki se v javnosti predstavlja kot apolitična ustanova, so rezultat volitev pozdravili.
“Zgodovinska 73-odstotna volilna udeležba na Poljskem. Rekordna udeležba mladih. Vzporedne volitve kažejo, da skrajni desnici ne bo uspelo sestaviti koalicije. Mi se še ne upamo veseliti, se pa rahlo nasmihamo,” so zapisali na socialnem omrežju X.
V nevladni organizaciji se sicer veselijo uspeha stranke iz politične družine Evropske ljudske stranke. Drugo uvrščena Državljanska platforma, ki jo vodi Donald Tusk, je prejela 30,7 odstotka glasov, koalicijo pa bo predvidoma sestavljala s tretje- in četrtouvrščeno stranko, sredinskim zavezništvom Tretja pot (14,4 odstotka) in Novo Levico (8,61 odstotka). Opozicijskim strankam se obeta tudi večina v zgornjem domu parlamenta, v senatu. Evropska ljudska stranka vodi desno-sredinsko politiko, svetlobna leta oddaljeno od politike, ki jo zagovarjajo ustanovitelji Inštituta 8. marec. Ustanovitelj je namreč Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost iz vrst Levice.
Glede na trenutne izračune bodo trenutno še opozicijske stranke v poljskem “sejmu” oz. parlamentu prejele 249 od 460 sedežev. PiS jih je pridobil 196, poroča Deutsche Welle.
V PiS ne obupujejo
V stranki Zakon in pravičnost pravijo, da bodo kljub rezultatom poskušali sestaviti koalicijo pod vodstvom trenutnega premierja Mateusza Morawieckega, poroča STA. “Ne glede na to, kako gledate na to, zmagali smo,” je dejal vodja kampanje PiS Joachim Brudzinski. Poljski predsednik Andrzej Duda, sicer naklonjen PiS, še ni povedal, komu bo najprej podelil mandat za sestavo vlade.
Jasen NE ilegalnim migracijam
Vzporedno s parlamentarnimi volitvami pa je potekal tudi referendum. Poljaki so odločali po tem, ali se strinjajo s privatizacijo podjetij v državni lastni, zvišanjem upokojitvene starosti na 67 let, odstranitvijo ovir na poljski meji z Belorusijo in solidarnostno shemo EU o prerazporejanju migrantov. Referendumi sicer niso dosegli potrebnega kvoruma, saj ga je opozicija bojkotirala. Poljaki, ki so vendarle oddali glas, so bili večinoma proti. 98,6 odstotka tistih, ki so oddali glas, nasprotuje obveznim premestitvam nezakonitih migrantov. 97,8 odstotkov volivcev, ki so oddali glas, nasprotuje odstranitvi ograje na meji z Belorusijo.
