Piše: C. R.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je prejšnji teden ob vrhu Evropskega sveta sprejel resolucijo o vojni v Ukrajini ter njenih gospodarskih in socialnih posledicah. Člani so izrazili solidarnost z Ukrajino in poudarili vlogo civilne družbe pri pomoči ukrajinskemu prebivalstvu in beguncem
Christa Schweng je na začetku razprave poudarila: „Ta invazija je ogrozila našo varnost in vrednote, zato EU upravičeno in odločno podpira Ukrajino ter se odziva enotno in solidarno.“ Dodala je: „Organizirana civilna družba EU je eden od gradnikov naše demokracije. Je tudi v prvih vrstah pri spopadanju s humanitarnimi, gospodarskimi in družbenimi posledicami vojne in kaže svojo odločenost pomagati Ukrajincem, ki se zavzamejo za evropske vrednote. Našo solidarnost izkazujemo z dejanji in naša podpora Ukrajini je neomajna.“
Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je poudarila izjemno pomembno vlogo EESO pri uporabi svojega znanja na terenu, saj je Evropa doslej sprejela 3,5 milijona ukrajinskih beguncev, od tega 1,8 milijona otrok. Solidarnost organizacij civilne družbe, državljanov in oblasti do ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, je brez primere. „Zato smo vsi ponosni, da smo Evropejci. Najboljši smo, kadar sodelujemo“, je dejala Johanssonova in poudarila: „Putin napada naše temeljne vrednote, Ukrajina pa jih brani, zato potrebuje našo podporo.“
Predsedniki vseh treh skupin in poročevalci za resolucijo so poudarili ključne izzive, s katerimi se Evropa sooča zaradi vojne, ter pozvali voditelje EU, naj ukrepajo, zlasti v zvezi z migracijsko politiko, inflacijo, naraščajočimi cenami energije, vzpostavitvijo trajnostnega prehranskega sistema, zmanjšanjem odvisnosti ter krepitvijo strateške in tehnološke avtonomije Evrope.
Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev EESO, je dejal: „V resoluciji pozdravljamo doslej sprejete humanitarne ukrepe, vendar pozivamo države članice, naj naredijo več za pomoč Ukrajini, ki se v prvi vrsti bori za demokracijo. Leta 2013 so Ukrajinci na trgu Majdan iskali navdih v Evropi, danes pa Evropa išče navdih v Ukrajini.“
Oliver Röpke, predsednik skupine delojemalcev, je poudaril: „Eno mojih ključnih sporočil je, da morata biti mednarodna skupnost in Evropa v teh razmerah enotni. Vsi poskusi Putina, da bi vnesel razdor med nas, države članice, morajo propasti. V taki vojni se mora naš odbor zavzemati predvsem za humanitarni pristop, podporo civilni družbi in sporazumno rešitev, čeprav se to trenutno zdi težko uresničljivo.“
Séamus Boland, predsednik skupine Raznolikost Evrope, je dejal: „Ruski napad na Ukrajino je največja in najbolj nasilna agresija na evropski celini po letu 1939, zato se ji moramo upreti. Obsoditi moramo Putina in si vedno prizadevati za mir.“
Razprava s predstavniki ukrajinske in ruske civilne družbe, ki so podali izkušnje vojne iz prve roke, je bila zelo čustvena.
Ustanovitelj gibanja za odprto Rusijo (Open Russia) Mihail Hodorkovski je opozoril na katastrofalne posledice dezinformacij: „Povezali smo se v protivojni odbor. Skupna nam je želja po posredovanju informacij ruskim državljanom. Boj proti dezinformacijam je naša glavna naloga, tudi zunaj Rusije.“
Predsednik tristranskega nacionalnega ekonomsko-socialnega sveta Ukrajine Anatolij Kinakh je to tragedijo čustveno označil kot „zločin proti civilizaciji, ne le vojaško agresijo“. In dodal: „Ukrajino, njeno industrijo in gospodarstvo bo treba obnoviti. V zvezi s tem si že prizadevamo in smo zelo hvaležni našim evropskim partnerjem za pripravo nekakšnega Marshallovega načrta za Ukrajino.“
Predsednik ukrajinske platforme civilne družbe Aleksander Šubin je Evropo pozval, naj še naprej podpira Ukrajino in njena prizadevanja za članstvo v evropski družini.
Predsednik ukrajinske gospodarske zbornice Genadij Čižikov pa je evropske delodajalce in poslovne organizacije pozval, naj podprejo ukrajinska podjetja.
Na koncu je Jevgenija Pavlova iz ukrajinske skupščine invalidov spomnila, da ne smemo pozabiti ukrajinskih invalidov, ki so izjemno ranljivi in morajo biti deležni posebne pozornosti.
Vir: EESO
