Predlog za utrditev zunanje meje EU predvideva možnost uvedbe notranjega nadzora v schengnu, če bo članica unije zavračala namestitev evropske mejne straže na svojem ozemlju, so danes pojasnili v Evropski komisiji v odzivu na navedbe francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bodo morale članice sprejeti več Frontexa ali pa oditi iz schengna.
Francoski predsednik je v četrtek na novinarski konferenci po koncu neformalnega vrha EU v Salzburgu dejal, da bodo morale države, ki nočejo “več Frontexa ali solidarnosti”, oditi iz schengna.
Izraz “več Frontexa” se nanaša na predlog Evropske komisije za krepitev evropske mejne in obalne straže, ki šteje sedaj okoli 1500 pripadnikov. Nastala je na temelju agencije za zunanje meje Frontex, zato se pogosto zanjo še vedno uporablja ime Frontex.
Komisija predlaga vzpostavitev nove stalne enote 10.000 varuhov meje z izvršnimi oblastmi do leta 2020. Čeprav izpostavlja, da njen predlog ne pomeni poseganja v nacionalne pristojnosti, prihaja na dan vse več podrobnosti, ki kažejo nasprotno.
V komisiji so danes sicer dejali, da “ne komentirajo komentarjev”, a pojasnili, da njihov predlog predvideva možnost posredovanja mejne in obalne straže, če za to članica zaprosi, ker ima težave na zunanji meji, in tudi, če članica za to ne zaprosi.
Ta druga možnost – posredovanje mejne straže v članici, tudi če ta za to ne zaprosi – je sicer “le skrajni ukrep, če je na kocki interes celotne EU”, je povedala govorka komisije Natasha Bertaud.
Če razmere na zunanji meji terjajo nujno ukrepanje, pa zadevna članica ne ukrepa za odpravo težav, ali če zavrača sodelovanje z agencijo in ne dovoli namestitve evropske straže na svojem ozemlju, ima Evropska komisija po navedbah Bertaudove dve možnosti.
Prva možnost je običajen postopek v primeru kršenja evropske zakonodaje, druga možnost pa je uporaba 29. člena schengenskega zakonika, ki dopušča uvedbo notranjega nadzora v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji unije, je pojasnila govorka.
Ta možnost sicer že sedaj obstaja in jo je unija tudi že uporabila, ko je uvedbo notranjega nadzora v nekaterih članicah utemeljila s težavami na zunanji grški meji. Nova je povezava s predlogom komisije za krepitev agencije za mejno in obalno stražo.
Uporaba 29. člena sicer ne pomeni izključitve iz schengna, kakor se je že “napačno tolmačilo v preteklosti”, temveč pomeni, da lahko v primeru resnih pomanjkljivosti na zunanji meji določene članice druge članice začasno uvedejo notranji nadzor v schengnu, je še izpostavila Bertaudova.
