Na sedežu Evropske komisije v Bruslju se je pravkar začela ustna obravnava v povezavi s slovenskim pismom glede tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama. Obravnava poteka na strokovni ravni za zaprtimi vrati, trajala naj bi približno dve uri in pol. Ob prihodu na nobeni strani niso dajali izjav za medije.
Po neuradnih informacijah slovensko strokovno delegacijo z močno pravno zasedbo vodi Marko Vrevc z zunanjega ministrstva. Slovenska stran ne bo politizirala, temveč bo pravno argumentirala slovensko stališče, je še slišati neuradno.
Evropsko komisijo naj bi zastopali predstavniki pravne službe, tudi hrvaška delegacija naj bi bila strokovna, je pa po neuradnih navedbah zraven tudi državna sekretarka za evropske zadeve na hrvaškem zunanjem ministrstvu Andreja Metelko-Zgombić, ki je sicer hrvaška strokovnjakinja za vprašanja v povezavi z arbitražo.
Ustna obravnava, ki naj bi trajala do 16.50, bo predvidoma postopkovni korak, ki ne bo vodil k premikom pri slovenskih in hrvaških stališčih. Tudi političnih pobud od komisije na tej strokovni obravnavi ni pričakovati.
Obravnava je predvidena v okviru 259. člena pogodbe EU, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja prava unije. Člen je sredi marca sprožila Slovenija zaradi kršitev prava unije, ki so posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe.
Slovenija po neuradnih informacijah Hrvaški očita konkretne kršitve prava unije, na primer kršitve načel pravne države ter schengenskih in ribiških pravil. Hrvaška vztraja, da ne krši prava EU in da tako unija pri tem nima pristojnosti.
Ključno vprašanje je, kaj bo storila komisija, ki ima po prejetju slovenskega pisma tri mesece časa, da poda svoje mnenje. Ni pa nujno, da to stori. Tudi če mnenja ne bo podala, bo po neuradnih navedbah predvidoma to sporočila v dopisu obema stranema.
Pravna služba komisije je sicer že julija lani potrdila povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU. Komisija je takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe obe strani tudi pozvala k njeni uresničitvi. A kljub hrvaškemu zavračanju tega poziva v komisiji, katere vodstvo je iz iste evropske politične družine kot hrvaški premier Andrej Plenković, doslej niso storili ničesar.
V komisiji danes na vprašanja v povezavi z njihovim odzivom poudarjajo, da je obravnava na ravni strokovnih služb in da običajno ne komunicirajo o notranjih delovnih srečanjih. Če bo kakšen razvoj dogodkov, ki ga bo treba komunicirati, pa bodo to seveda storili, so še sporočili.
