22.4 C
Ljubljana
torek, 27 julija, 2021

V Braziliji v nedeljo najbolj nepredvidljive predsedniške volitve zadnjih desetletij

V Braziliji bodo v nedeljo predsedniške volitve, ki že veljajo za najbolj nepredvidljive volitve zadnjih desetletij. Za položaj predsednika države se poteguje vrsta manj znanih politikov, med skupno 13 kandidati ni ne bivšega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve in ne dosedanjega predsednika Michela Temerja.

Poleg predsednika bodo brazilski volivci v nedeljo izbirali tudi 513 poslancev, 53 senatorjev in guvernerjev 26 zveznih držav, estados, in prestolnice Brasilia.

V javnomnenjskih raziskavah za predsedniške volitve vodi nekdanji vojaški poveljnik, znan po ostrih besedah, 63-letni Jair Bolsonaro, ki ga podpira dobrih 30 odstotkov volivcev.

Kontroverzni Bolsonaro, čigar predsedniška kandidatura je že sprožila množične proteste Brazilk, je bil huje ranjen na svojem predvolilnem shodu 6. septembra, ko ga je zabodel levičarski aktivist. Nasprotniki ga označujejo za rasista, sovražnika žensk in homofoba, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Brazilkam se je zameril, ker zagovarja neenakost plač med spoloma in nasprotuje zaposlovanju žensk, če obstaja možnost, da bi bile v času zaposlitve noseče. Nasprotnike je pred kratkim razburil tudi z izjavo, da v nedeljo ne bo sprejel nobenega drugega rezultata kot zgolj lastno zmago.

Španski El Pais je nedavno objavil, da ga pogosto primerjajo s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem, a je to po pisanju časnika, napaka, saj je v svojem bistvu in ravnanju hujši od obeh.

Za Bolsonarovega največjega tekmeca velja kandidat Delavske stranke (PT), 55-letni Fernando Haddad, ki ga je stranka šele pred tremi tedni, ko je sodišče razsodilo, da bivši predsednik da Silva, ki prestaja zaporno kazen zaradi korupcije, ne more kandidirati, izbrala za svojega kandidata.

Haddada podpira 21 odstotkov volivcev. Po napovedih se bosta morala Bolsonaro in Haddad za mesto v predsedniški palači pomeriti v drugem krogu predsedniških volitev, ki bo 28. oktobra.

Politična analitika Mauricio Santoro in Peter Hakim sta za nemško tiskovno agencijo dpa ocenila, da ima Bolsonaro veliko skupnega s Trumpom in evropskimi populistični politiki, čeprav so zanj značilne tudi prav posebne okoliščine.

Vzpon brazilskega skrajnega desničarja Bolsonara je tako po besedah Hakima, ki je strokovnjak za Brazilijo v washingtonskem think-tanku Medameriški dialog, povezan tudi s Trumpovo izvolitvijo in evropskim populizmom. “Gre za močan odsev nesposobnosti posameznih vlad, da bi naslovile ali celo prepoznale jezo, frustracije, nejevoljo in naraščajoči populizem,” je dejal.

Politični analitik univerze iz Ria de Janeira Santoro je menil, da je moč delne razlike med skrajno desnico v Braziliji, Franciji in ZDA najti glede odnosa do kriminala. “Brazilija ima resne težave z javno varnostjo, z vsakodnevnimi zločini. To je nekaj, kar ne velja za Evropo, ki je varna celina. To tudi ni bila glavna tema ameriških volitev,” je dejal. Največ podobnosti vidi analitik s filipinskim predsednikom Rodrigom Dutertejem, ki je za svojo glavno prioriteto prav tako postavil javno varnost.

“Brazilska skrajna desnica se od zahodne skrajne desnice razlikuje tudi po tem, da je bolj osredinjena na korupcijo. Korupcija je v srčiki nezadovoljstva z demokracijo v Braziliji, v smislu, da so bili vse velike brazilske stranke in večina brazilskih političnih voditeljev predmet očitkov o korupciji,” je še pojasnil Santoro.

“Zaradi tega med volivci velja percepcija, da so vsi politiki enaki, da je zatajil sistem, in zaradi tega so iščejo alternative,” je še dejal. Dodal je, da je pri desnici v Evropi in v ZDA eno od ključnih vprašanj migrantsko vprašanje, kar pa ne velja za Brazilijo.

“Delež tujcev med Brazilci je zelo majhen. Ni jih niti odstotek. V Braziliji to zadeva predvsem posamezne regije,” je povedal Santoro. Dodal je, da Bolsonaro, ki ima na gospodarskem področju liberalno agendo, deli poglede Trumpa ali voditeljice francoskega Nacionalnega zbora Marine Le Pen o manjšinah; večinoma napada homoseksualce, begunce, temnopolte in staroselce.

Če bo Bolsonaro na volitvah zmagal, bo postal najbolj desni predsednik v zgodovini največje in najbolj naseljene države Južne Amerike, ki je tudi največje latinskoameriško gospodarstvo.

Glede na javnomnenjske raziskave, naj bi tretje mesto z okoli 11 odstotki podpore zasedel 60-letni odvetnik in bivši minister za nacionalno integracijo Ciro Gomes, ki se bo skupaj s Haddadom potegoval za glasove levosredinskih volivcev. Tik za petami mu je z desetimi odstotki 65-letni Geraldo Alckmin, kandidat desnosredinske Brazilske socialdemokratske stranke (PSDB), zagovornik tržnega gospodarstva, ki zaradi svoje zmerne drže uživa podporo predvsem sredinskih volivcev.

Za predsedniški položaj se potegujejo še 60-letna bivša ministrica za okolje in zgodovinarka, temnopolta Marina Silva, bivši guverner centralne banke, 73-letni Henrique Meirelles, in 36-letni voditelj Gibanja delavcev brez strehe nad glavo (MTST) Guilherme Boulos, ki velja za vzhajajočo zvezdo levice.

Silva je bila predsedniška kandidatka že leta 2010 in 2014. Meirelles je kandidat stranke sedanjega predsednika Temerja, Brazilskega demokratskega gibanja (PMDB).

V brazilski politiki sta v zadnjih desetletjih prevladovali PT, katere kandidat je slavil na štirih zadnjih predsedniških volitvah, in PSDB.

Zadnje novice

Sorodne vsebine