Piše: Rodoljub.si
V nedeljo, 3. Aprila, so poleg madžarskih volitev na katerih je zmago slavil Viktor Orbán, potekale tudi v Srbiji parlamentarne, predsedniške in v nekaterih občinah, vključujoč Beograd, tudi lokalne volitve. Zmagovalec je dosedanji predsednik Aleksandar Vučić, ki je napovedal zmago že v nedeljo pozno zvečer, kljub temu, da so bili uradni izidi znani šele v ponedeljek zvečer. Udeležba je bila visoka, saj je svoj glas oddalo 60 odstotkov volivcev.
Od tega je Vučićeva Srbska napredna stranka prejela 42,97 glasov, sledi ji opozicijska levo usmerjena Lista Marinike Tepić, kjer so sicer pričakovali čez 20 odstotkov, prejeli pa so jih 13,57. Tretji zmagovalec pa je Vučićev zaveznik Ivica Dačić s svojo Socialistično stranko. Srbski in tuji mediji poročajo tudi o preobratu v desno, saj je več desnih in konservativnih strank doseglo rezultate višje od treh odstotkov, potrebnih za vstop v parlament. Med njimi je konservativna Demokratska stranka Srbije in njen vodja Miloš Jovanović, ki je na čelu koalicije Upanje za Srbijo, v kateri so poleg srbskih demokratov še Gibanje za obnovo Kraljevine Srbije in razne manjše civilne iniciative. Koalicija Upanje je namreč prejela 5,39 odstotka glasov. Sledi bolj zelena Lista Moramo s 4,63 odstotki, za njo pa sta se v parlament uvrstili tudi dve desni nacional-konservativni stranki, Dveri Boška Obradovića, s 3,83 odstotki, in Zavetnici Milice Đurđević Stamenkovski.
Glede na to, da mnogi tudi Vučićevo Napredno stranko prištevajo med desno sredino, bodo v parlamentu prevladovale konservativno usmerjene stranke. Kljub temu med Vučićem in omenjenimi desnimi strankami obstajajo velike razlike, predvsem glede vstopa Srbije v Evropsko unijo, ki mu je Vučić zavezan, medtem ko so desne stranke precej kritične do EU. Predsednica Srbske stranke Zavetnici Milica Đurđević je tako po objavi izidov volitev za medije povedala, da ostajajo v opoziciji in da s Vučićevo Srbsko napredno stranko ne nameravajo v koalicijo.
Aleksandar Vučić je bil v preteklosti sicer skupaj s svojo stranko naklonjen predvsem »evropskim integracijam« in sedaj že bivši nemški premierki Angeli Merkel, ki naj bi jo imel celo za svojo »politično vzornico«. Vendar pa se zdi, da se je Vučić v zadnjih letih začel v nekaterih pogledih pomikati bolj v konservativno smer. Ima dobre in prijateljske odnose z Viktorjem Orbánom, ki je tudi zagovornik vstopa Srbije v EU. Prav tako je Vučić kritičen do LGBT ideologije in kulturnega marksizma, vendar pa ob tem ne smemo pozabiti, da je za premierko v prejšnji vladi izbral odkrito lezbijko Ano Brnabić, katere partnerka je pred kratkim rodila sina, ki ga vzgajata v odprtem istospolnem razmerju. Vučić je bil sicer po drugi strani nedavno kritičen do cenzure politične korektnosti, ki se pojavlja v zahodnih liberalnih demokracijah, pa tudi na Demografskem vrhu, ki je potekal lansko leto na Madžarskem, je kritiziral zahodne liberalne države, v katerih naj bi se po njegovem mnenju ljudje bolj posvečali svojim psom, kot temu, da bi imeli otroke. Poudaril je, da je v teh državah postalo »nevljudno, če govoriš o družinskih vrednotah« in dodal: »Ti trendi so bili načrtovani z namenom spremembe in uničenja zahodnih vrednot«. Kritičen pa je bil tudi do tega, da naj bi zahodne države »podlegle liberalno-političnemu marksizmu«. Pomikanje od politike, ki je bila značilna za Merklovo k bolj konservativnim stališčem, značilnim za voditelje kakršen je Orbán pa ni edini primer kontrastov v največji srbski stranki. Vučić že leta poskuša obenem vzdrževati tradicionalno prijateljstvo Rusije in Srbije, obenem pa je njegov cilj vstop Srbije v EU. Zaradi tega se je predvsem ob izbruhu vojne v Ukrajini znašel v precej težkem položaju, kar je tudi odkrito priznal. Srbija je sicer obsodila napad na Rusijo, vendar pa je odklonila uvedbo sankcija, zaradi česar so se iz Bruslja slišali pozivi, da se mora opredeliti, če želi ostati kandidatka za vstop v Evropsko unijo.
Od drugih strank, ki so se uvrstile v parlament so predvsem Demokratska stranka Srbije, Dveri in Zavetnici zavezane družbenemu konservativizmu in nasprotnice LGBT ideologije in legalizacije istospolnih porok. Po tem je znan predvsem vodja Dveri Boško Obradović, ki je bil že v preteklosti zelo kritičen do t.i. »parad ponosa« in širjenja LGBT ideologije. Njegovo stališče delijo tudi Zavetnici in Demokratska stranka Srbije, ki je leta 2015 pozvala organizatorje »parade ponosa« v Beogradu naj odpovejo dogodek in nehajo promovirati homoseksualnost. Ob tem so takrat poudarili, da se LGBT parade v Beogradu udeležuje tudi veliko številu tujih plačanih aktivistov, in dodali, da se je treba vprašati, če gre res za parado »ponosa« ali za parado »sramote«. Vse tri omenjene stranke so prav tako kritične do globalizma in zagovarjajo suverenizem in tradicionalne vrednote. Ob dobrih rezultatih za konservativne stranke, je Boško Obradović v imenu Domoljubnega bloka, ki ga tvorijo Dveri in del Gibanja za obnovo Kraljevine Srbije, izjavil: »Velik dan in pomembni trenutki za vse nas, ki smo veliko vložili v to kampanjo. V državni zbor prihajajo napovedovalci političnih sprememb«.
