Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes popoldne v Kölnu odprl eno največjih mošej v Evropi in s tem sklenil tridnevni obisk v Nemčiji, ki je po njegovih besedah prispeval k izboljšanju odnosov med državama, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V govoru na odprtju je dejal, da gre “za zelo uspešen obisk v zelo kritičnem obdobju” kljub razlikam med državama. Z obiskom so se prijateljski odnosi med državama poglobili, je izpostavil.
“Razlike v stališčih je treba dati na stran in se osredotočiti na skupna vprašanja,” je poudaril. Pri tem je omenil sirski konflikt in boj proti prepovedani Kurdski delavski stranki (PKK).
Mošeja je “vir ponosa milijonov Turkov”, je dejal zbrani množici. Po njegovih besedah se je ob otvoritvi mošeje zbralo 10.000 ljudi.
Spomnimo. Ob koncu prejšnjega stoletja je bil Erdogan med protesti ob prepovedi njegove Stranke blaginje s strani turškega ustavnega sodišča, glavni govornik protestniškega gibanja. Ob tem je recitiral pesem turškega aktivista, politika, pesnika in sociologa z začetka 20. stoletja Ziye Gökalpa, ki pravi: »Mošeje so naše vojašnice, kupole so naše čelade, minareti naši bajoneti in verniki naši vojaki …«
Tako ne preseneča, da so njegovi nemški turški podporniki, ki so se zbrali v bližini mošeje že pred njegovim obiskom, v rokah držali turške zastave in fotografije z njegovo podobo.
V Kölnu, kamor je turški predsednik popoldne prispel iz Berlina, ga je po drugi strani pričakalo nekaj tisoč protestnikov, ki so nasprotovali njegovi politiki. V mestu so sicer vzpostavili stroge varnostne ukrepe, za varnost je skrbelo več tisoč policistov. Več ulic v okolici mošeje so zaprli.
Prvi verniki so v mošeji lahko molili že lani, vendar pa so jo uradno odprli danes. Z minareti, visokimi 55 metrov in kupolo, visoko 36 metrov, je betonsko-steklena zgradba ena največjih v Evropi. Njena površina meri 4500 kvadratnih metrov, sprejme pa lahko več tisoč vernikov.
Gradnja mošeje se je začela leta 2009, financirala pa jo je Unija za turško-islamske odnose, ki je tesno povezana s turškimi oblastmi. Gradnjo so spremljale številne polemike, med drugim obtožbe, da je unija podaljšana roka Erdoganovega režima, ki v Nemčiji postavlja imame iz Turčije.
Pred slovesnostjo je Erdogana kar na kölnskem letališču sprejel predsednik zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Armin Laschet (CDU). Kot je Laschet povedal po pogovoru, se je zavzel za vladavino prava v Turčiji. Turškemu predsedniku je dal jasno vedeti, da je to tudi pogoj za razvoj odnosov med državama, vključno s poglobitvijo gospodarskega sodelovanja.
Spregovorila sta tudi o nemških državljanih, ki so zaradi obtožb terorizma v priporu v Turčiji. Laschet je ob tem izrazil pričakovanje, da bo v teh primerih upoštevana svoboda izražanja mnenj.
Turški predsednik je ob tem znova izpostavil neodvisnost turškega sodstva, navaja dpa.
Pred odhodom v Köln se je Erdogan že drugič v dveh dneh sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki ga je gostila na zajtrku. Oba sta se zavzela za zbližanje v odnosih med državama. Je pa Merklova ponovila, da na področjih človekovih pravic in pri nekaterih drugih vprašanjih ostajajo globoke razlike med Nemčijo in Turčijo.
