Piše: Ivan Šokić
Turški predsednik Recep Tayyin Erdogan je v petek, 13. maja 2022 izrazil nezadovoljstvo zaradi izjav držav članic NATO na Zahodu, ki si želijo sprejetja Švedske in Finske v Severnoatlantsko zavezništvo. Turški zunanji minister je nato v soboto sprejetje Švedske in Finske v NATO označil za “nesprejemljivo in nezaslišano” saj državi podpirata kurdske upornike v Turčiji.
Turčija ima drugo največjo vojsko v Natu, večina turških državljanov pa naj bi po besedah zunanjega ministra Mevluta Cavusogluja ostro nasprotovala švedskemu in finskemu članstvu v severnoatlantskemu zavezništvu, saj državi podpirata “teroriste” Kurdske delavske stranke (PKK). Kurdska organizacija je sicer proglašena za teroristično organizacijo tudi v EU.
“Problem je da ti dve državi odkrito podpirata in sodelujeta z PKK in YPG,” je svojim kolegom na srečanju Nata povedal turški zunanji minister. “To sta teroristični organizaciji, ki sta vsak dan napadali naše enote,” je tožil Cavusoglu. “Zato je nesprejemljivo in nezaslišano, da naši prijatelji in zavezniki podpirajo ti teroristični organizaciji.” YPG je sicer kurdska milica, je ki je svetovni javnosti postala bolj znana zaradi boja proti teroristom Islamske države v Siriji.
Švedska ima dolgo zgodovino sprejemanja v državo Kurdov iz Iraka, Turčije in Sirije. Po nekaterih ocenah v zadnjih petih letih naj bi Sirijci predstavljali deset odstoten delež vseh švedskih prebivalcev. Finski predsednik Sauli Niinisto medtem hlini nevednost, češ, da so odnosi s Turčijo korektni in do sedaj ni bilo nikakršnih problemov. Tudi na Švedskem politiki vztrajajo, da niso od Turčije prejeli nobene formalne note glede podpore PKK.
Turčija je od dveh nordijskih držav že zahtevala da prekineta s podporo kurdskim milicam in odpravo prepovedi določenih oborožitvenih sistemov Turčiji. Ni pa Turčija edina, ki je pripravljena blokirati vstop Finske in Švedske v Nato. Pred časom je navkljub potencialni ratifikaciji v saboru veto dvema nordijskima državama napovedal tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović. Osebno mu je vseeno ali sta Švedska in Finska v Natu, a žrli njun vstop v nato izkoristiti za izboljšanje statusa hrvaške manjšine v BiH. Milanovič svoje soglasje pogojuje s spremembo volilnega zakonika v BiH, ki bi Hrvatom omogočil, da kot eden od treh konstitutivnih narodov sami volijo svojega predstavnika v predsedništvu BiH. Predsednik vladajoče bosanske Stranke demokratske akcije Bakir Izetbegović je medtem napovedal, da se bo o volilni reformi mogoče pogovarjati šele po volitvah v oktobru. Če bo Milanović vztrajal bi to znalo pomeniti, da se bo včlanitev Finske in Švedske v Nato zavleklo najmanj do konca leta 2022.
