Srečanje mednarodno priznanega slovenskega filozofa Slavoja Žižka in kanadskega kliničnega psihologa Jordana B. Petersona je ponoči napolnilo Center performativnih umetnosti Sony v Torontu. V razpravi sta iskala odgovor na vprašanje, v katerem sistemu je človek najbolj srečen – marksizmu ali kapitalizmu.
Po pisanju spletnega portala thestar.com je večina zbranih na prizorišču pred pričetkom z razburjenjem pričakovala soočenje. In medtem ko so nekateri imeli svojega favorita, so mnogi prišli brez vnaprejšnjih pričakovanj. Čeprav je Peterson užival prednost domačega terena, je imel tudi slovenski filozof, ki je bil v gosteh, svoje oboževalce in mnogi so se spraševali, kako se bo odrezal proti popularnemu nasprotniku.
Kapitalizem je pravičnejši
Prvi je nastopil Peterson, ki je začel z besedami, da mu je odrski delavec sporočil, da so bile pri preprodajalcih vstopnice za ta dogodek dražje kot vstopnice za petkovo tekmo Toronto Maple Leafs in Boston Bruins. “Ne vem, kaj naj si mislim o tem,” je dodal. Peterson je po pisanju spletnega Dnevnika priznal, da kapitalizem proizvaja neenakost, a dodal, da hkrati ustvarja bogastvo (tudi za revne), medtem ko vsi ostali sistemi proizvajajo zgolj neenakost. Marxu ob tem očita, da je bil pri pisanju Komunističnega manifesta nekritičen do lastnih zamisli. Ne strinja se z izpostavitvijo ekonomskega razrednega boja in meni, da je bistvenejši biološki boj ter da hierarhije vzniknejo že iz tega. Hkrati ločitvi razrednega boja na proletariat in buržoazijo očita možnost uvrščanja skoraj vsakega v katerokoli skupino, če za to obstaja želja. Zagovarjal je tudi motiv po dobičku, ki nagrajuje dobro delo, omogoča rast in kaže, po čem obstaja povpraševanje.
Žižek se zaveda slabosti komunizma, toda še vedno je marksist
Tudi Žižek je po pisanju portala priznal slabosti komunizma in komunističnih režimov, svoj govor pa je začel s primerom Kitajske in njenim vzponom, odkar je avtoritarnosti dodala kapitalističnim sistem, ter vprašanjem, če so Kitajci danes kaj bolj srečni kot v komunizmu. Nadaljeval je, da so sodobne zgodbe o razkroju tradicionalnih vrednot in begunski krizi lažne ideološke zgodbe, ki si jih ljudje izmišljujemo, da bi utemeljili svoje početje. V tem primeru, da bi zakrili težave kapitalizma kot takega. Meni, da slednjega danes od znotraj razjeda tudi grožnja globalnih podnebnih sprememb in izčrpavanja narave zaradi logike širjenja proizvodnje. Opozoril je še na paradoks vse bolj povezanega, a hkrati razdvojenega sveta in odprtosti za blaženje posledic, ne pa tudi za odpravljanje vzrokov globalnih težav. Trdi, da reševanje teh ni utopija, temveč je utopija ravno prepričanje, da jih ne bo treba rešiti.
Žižek po pisanju spletnega Dnevnika hkrati meni, da nas v slabo enakost in neraznolikost ne vodi stremenje po enakosti priložnosti, temveč prav kapitalizem. Enakost priložnosti pa vidi kot povod, da se posameznik namesto z lovljenjem osnovnih pogojev preživetja lahko posveča bolj kreativnim in osebnim podvigom. Petersonu je medtem očital, da je družbeno aktiven ravno zato, ker se zaveda, da ni dovolj, da posamezniku svetuješ, naj uredi svoje življenje, ker je to zares možno zgolj, če to dovoljujejo tudi strukture njegove družbe in njen sistem.
Komunizem je izgubil, zagovarjajo ga le še slovenski “intelektualci”
Peterson, ki je bil presenečen, da se ne pogovarja s svinčenim komunistom, se je deloma strinjal, a vztrajal, da morajo posamezniki prevzeti breme in odgovornost za reševanje lastnih težav, da bi se zmogli nato soočiti z večjimi, tudi družbenimi težavami. Če se prvi korak ne opravi zares, trdi Peterson, bo tudi drugi bolj plehek in moralističen. Žižek pa je opozoril, da tudi to ni dovolj in da prav tu nastopi ideologija, saj celo najbolj razsvetljeni vzroki zmorejo služiti kot opravičilo za zle izide. Kot še poroča spletni portal, Peterson sicer upa, da bo soočenje pripomoglo h kulturi izmenjave različnih mnenj, Žižek pa, da bodo ljudje pričeli razmišljati in spoznali, da ponujeni alternativi politične korektnosti in alternativne desnice nista edini opciji.
C. Š.