Piše: Bogdan Sajovic
V ZDA se je zgodil zahrbten umor mlade ukrajinske begunke. Morilec je bil star znanec policije. Uničujoča kritika permisivne kazenske politike. Ostrostrelec na dvorišču univerze umoril mladega konservativnega vplivneža. Levičarji so proslavljali ob novici o umoru.
V razponu dveh tednov sta se na oni strani Atlantika zgodila dva umora, ki sta temeljito pretresla ameriško javnost.
Prvi se je zgodil v mestu Charlotte v Severni Karolini. Irina Zarucka je bila 23-letna begunka, ki je leta 2022 pred vojno v domovini pobegnila v ZDA. Naselila se je v Charlottu in skušala živeti »ameriške sanje«. Dvaindvajsetega avgusta okoli desete ure zvečer se je po končani izmeni v podjetju, kjer je delala, vkrcala na vlak, da bi se vrnila domov.
Nagnusen umor na vlaku
Le kakšno minuto po vkrcanju je 34-letni Decarlos Dejuan Brown ml., ki je sedel za njo, izvlekel žepni nož in jo večkrat zabodel v vrat. Ogaben, zahrbten, popolnoma neizzvan napad so posnele kamere, posnele pa so tudi popolno ignoranco pol ducata navzočih v vagonu. Dekletu ni nihče priskočil na pomoč ne med napadom in ne po njem, ko jo je morilec pustil krvavečo in zapustil vagon. Nihče med navzočimi sopotniki ni niti poklical policije ali reševalcev pač zato, da ne bi prijavil »temnopoltega brata«.
Morilec se je medtem premikal po vlaku, za seboj puščal sled krvi, ki je dobesedno curljala z noža. Nadzorne kamere so ujele, kako je dejal, da je »dobil belo dekle«. Sled krvi je pritegnila pozornost nekaj potnikov v sosednjem vagonu, trije so stekli po sledi krvi in našli Irino. Poklicali so reševalce in ji skušali pomagati, a so bile rane prehude.
Morilec je medtem že izstopil, tako da so ga pa policisti na podlagi posnetkov nadzornih kamer našli kasneje. Ni jim bilo sicer prav težko, saj gre za starega znanca policije, ki ima na rovašu vsaj štirinajst kaznivih dejanj, skoraj vsa z elementi nasilja. Vendar pa so do Browna bili sodniki vedno zelo prizanesljivi, saj je menda žrtev sistema ali nekaj podobnega, in to celo potem, ko je njegova lastna mati zahtevala, naj ga zaprejo v ječo ali blaznico, kamorkoli, saj je bil nasilen tudi do nje. Zastonj, sodnica se je spet odločila, da si Brown zasluži »novo priložnost«, in ga spustila nazaj na ulice mesta, novemu zločinu naproti.
Sramotno poročanje »resnih medijev«
»Resni mediji« so umor ignorirali in miniti sta morala dva tedna, da je umor nedolžne mlade ženske prišel v javnost, in sicer po zaslugi uporabnikov spletnega omrežja X, ki so objavili posnetek nadzorne kamere v vlaku, kjer se je zgodil umor. »Resni mediji« so namreč zločin preprosto ignorirali, predvsem seveda zato, ker je bila žrtev umora bela, storilec pa črnec.
Šele ko so se oglasili predsednik Trump in nekateri zvezni funkcionarji, kot je šef FBI Kash Patel, so umor opazili tudi »resni mediji« in začeli poročati po pričakovanjih − z veliko sprenevedanja, apologetično do storilca in obtožujoče do tistih, ki so izrazili ogorčenje na spletu.
Nekateri od teh medijev so storilca kar izpustili iz zgodbe, kot da je bil Zarucko zabodel nož. Drugi so izpustili rasni motiv umora, čeprav je Brown sam dvakrat dejal, da je »dobil belo dekle«. Tretji trdijo, da je Brown bolan in rasa nima zveze z umorom; no, Browna bolezen ni »zagrabila«, ko so okoli njega sedeli temnopolti sopotniki, nož je prijel, šele ko je vstopilo belo dekle. Skratka, »resni mediji« so spet enkrat pokazali očitno pristranost v poročanju, kar je tudi glavni razlog, da izgubljajo bralstvo in vse veči del javnosti raje išče novice na spletu.
In uporabniki, ne pa »resni novinarji«, so tudi izbrskali, da sodnica Teresa Stokes, ki je Browna izpustila nazaj na ulico, sploh ni prava sodnica, saj ni pravnica, ampak psihologinja. Progresivne mestne oblasti so jo v sklopu kampanje »vključevanja manjšin« imenovale za magistrata, ki odloča, ali bodo aretirani na sojenje čakali v priporu, določa višino varščine in podobno. Stokesova je redno izpuščala tudi nevarne kriminalce nazaj na ulice pod pogojem, da se udeležijo psihološke evaluacije in svetovanja na zasebni »kliniki«, stroške te evaluacije pa je seveda poravnalo mesto. Mimogrede, Stokesova je solastnica te »klinike«. Uporabniki pa so tudi izbrskali, da je Brownov polbrat leta 2012 umoril upokojenca, belega seveda, ter mu ukradel mobilnik. Brownov polbrat zadaj prestaja dosmrtni zapor v državni kaznilnici.
Umor Irine Zarucke je postal uničujoča kritika progresivne permisivne kazenske politike, ki se je uveljavila v času, ko je bil predsednik ZDA Joe Biden.
Ostrostrelec umoril vplivneža
Če je bila Irina Zarucka pred umorom popolnoma neznana, pa tega nikakor ne moremo trditi za Charlesa Kirka. Enaintridesetletni Kirk je bil namreč eden najbolj znanih konservativnih vplivnežev v ZDA. Kirk je bil soustanovitelj »Turning Point USA«, politične organizacije, ki je širila konservativno politiko predvsem med mladimi. Bil je ustanovitelj različnih pobud, voditelj izredno odmevne pogovorne oddaje, na spletu je imel milijonsko množico sledilcev, predvsem pa je bil javni debater. Še posebno se je posvetil ameriškim univerzam, ki so postale prave trdnjave progresivne blaznosti. Kirk je obiskoval univerze in tamkajšnje levičarje izzival k javnim debatam o družbi, politiki, trenutnih problemih, aktualnih dogodkih, praktično o vsem.
Kirk je bil eden najvidnejših zaveznikov predsednika Trumpa, mnogi politični analitiki ocenjujejo, da je bil glavni dejavnik, ki je omogočil Trump,u da je osvojil velik delež glasov mladih na volitvah leta 2024.
Seveda so pobesneli levičarji skušali Kirka na vse načine onemogočiti. Pozivali so k bojkotom, pozvali so vodstva univerz, naj mu prepovejo nastope, pozivali so tudi k nasilnim demonstracijam, redno pa so tudi prihajale grožnje. Kirk se ni dal zastraševati in je kljub grožnjam nadaljeval z obiski univerz in pozival levičarje na debate.
Opoldne 10. septembra je Kirk začel z nastopom na odprtem prostoru kampusa Utah Valley University v mestu Orem v ameriški zvezni državi Utah. Približno dvajset minut po začetku nastopa je počil strel in krogla je prebila Kirkov vrat. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je bila rana prehuda in uro kasneje so sporočili, da je podlegel poškodbi.
Strelu je sledila panika, pridržanih je bilo nekaj oseb, vendar so jih hitro izpustili. Preteklo je nekaj čas, da je postalo jasno, da je bil Kirk ustreljen s približno 190 metrov oddaljene strehe. Policija je sprožila lov na morilca, mediji so skušali analizirati situacijo, spletna omrežja pa so ponorela.
Vojna na omrežjih
Ameriški politični vrh je enoglasno obsodil umor Kirka in izražal sožalje Kirkovi vdovi in otrokoma, ki so bili sicer navzoči, ko se je zgodil umor. Obsodbe in sožalje so izrekli tudi nekateri vidni desni voditelji iz Evrope, Južne Amerike, Japonske in Avstralije. Podpredsednik ZDA Vance je organiziral prevoz Kirkovega trupla domov, medtem ko je predsednik Trump napovedal, da bo vsa moč njegove administracije pomagala pri odkritju in kaznovanju storilca. Napovedal je tudi, da bo posmrtno podelil Kirku predsedniško medaljo svobode, kar je najvišje ameriško civilno odlikovanje.
Medtem ko je bila desnica še v šoku in je izražala sožalje Kirkovi družini, so levičarji preplavili spletna omrežja s sporočili, v katerih so odobravali Kirkov umor. To je spodbudilo desno stran omrežij k pozivom na maščevanje. Za začetek so začeli locirati tiste, ki so odobravali Kirkov umor, še posebno tiste iz vrst akademije, medijev, šolstva in državne uprave, ter začeli bombardirati njihov nadrejene s slapovi pritožb in z zahtevami za ukrepanje. Več sto tistih, ki so se veselili Kirkovega umora, je do zdaj zaradi pritiska že izgubilo službe. Desnica je tako začela tudi sama uporabljati taktiko izključevanja, ki so jo dolgo časa uporabljali levičarski aktivisti proti tistim, ki so izražali konservativna stališča. Sprožila se je tudi debata glede prvega amandmaja in pravice so svobode govora. No, prvi amandma preprečuje, da bi država koga preganjala zaradi svobode govora. To pa ne velja za delodajalca, saj ta lahko odpusti zaposlenega, če njegove izjave škodijo poslovanju ali ugledu podjetja oziroma ustanove. Sicer pa v večjem delu ZDA tako ali tako lahko delodajalec kadarkoli odpusti zaposlenega.
Medtem pa je potekal lov na storilca, ki se je po vsem sodeč ugreznil v zemljo. Najprej je policija našla orožje v bližnjem gozdičku; šlo je za ostrostrelsko puško, na najdenem strelivu pa so našli zapise Antifa in transspolnega pomena. Približno poldrugi dan po umoru pa je policija končno sporočila, da so prijeli osumljenca. Po podatkih gre za 22-letnega Tylerja Robinsona, ki je domačin iz Utaha. Prihaja sicer iz zelo konservativnega okrožja in tudi njegova družina naj bi bila konservativna, a Tyler je v zadnjih letih začel izražati vse bolj skrajna levičarska stališča in se oddaljevati od družine.
