Piše: Vančo K. Tegov
Švedska se pripravlja na najem zaporniških prostorov v Estoniji, da bi rešila problem prenatrpanosti v svojih zaporih, piše The Guardian. V skladu s sporazumom z Estonijo, ki je bil podpisan junija, bo Švedska v baltski državi pridobila do 600 zaporniških mest.
Ministrstvo za pravosodje je sporočilo, da je švedski zaporniški službi Kriminalvärden že naročilo, naj pripravi potrebne korake za izvedbo programa. Sporazum naj bi začel veljati do poletja 2026.
Ta poteza prihaja v času, ko število zapornikov na Švedskem nenehno narašča. Najnovejše poročilo oddelka za kriminalistične preiskave opozarja, da bi se lahko število zapornikov do leta 2034 povečalo s 7800 na kar 41.000, če se bo nadaljevala sedanja politika izrekanja kazni, ki se osredotoča na strožje kazni in ne na rehabilitacijo. Po besedah vodje švedske zaporniške službe Joachima Rigamarja so švedski zapori zaradi prenatrpanosti v resnem »kriznem stanju«.
Porast števila zapornikov in zapornih kazni med starejšimi mladoletniki
Posebej zaskrbljujoče je število otrok, ki se soočajo z dolgimi zapornimi kaznimi. To je posebej očitno v pokoronskem času, največ jih je med švedskimi državljani tujerodnega izvora, ki v primeru krize in odsotnosti ali ustavitve kakšnega socialnega transferja posežejo po družbeno nesprejemljivih vedenjskih vzorcih ali ravnanji: tatvine, droge, itd. Ta trend je prav tako posledica spremembe pristopa, zaradi katere so otroci, stari komaj 15 let, obsojeni na 10 let ali več zapora za huda kazniva dejanja.
V skladu s sporazumom z Estonijo bo Švedska pridobila dodatne zmogljivosti za namestitev do 600 zapornikov v estonskih zaporih, vendar strokovnjaki menijo, da ta rešitev ne bo zadostovala glede na potrebe, glede na napovedano povečanje števila zapornikov v prihodnjih letih.
Tamkajšnji minister za pravosodje Gunnar Strömer je poudaril, da je sporazum z Estonijo pomemben korak k ublažitvi trenutnih razmer v švedskih zaporih, ter dodal, da bo za pravilno delovanje vsega potrebna posebej skrbna priprava in obravnava ter učinkovito delo tega dela pravosodnega sistem v sami Švedski.
Spremembe na slabše so očitne
Kje so tisti časi, ko smo vedeli ali slišali da na Švedskem vse funkcionira kot »urica«, da tam se le posvečajo blaginji in dobrobiti vsakega posameznika, o kakšni delikventnosti, kriminalu ali polnih, prepolnih zaporih pa ni bilo govora. Nekritičnost odprte družbe je prinesla kritična stanja marsikje in ne samo v pravosodju. Panta rei, panta rei, vse teče , vse se spreminja. Pri Švedih, žal, na slabše!