Piše: A. S.
Danska socialdemokratska vlada je pred kratkim sprejela strožjo zakonodajo glede migracij, ki je razdelila Evropsko unijo. Medtem, ko Bruselj in Berlin kritizirata novo zakonodajo, si jo Dunaj, kjer je pred kratkim brutalno posilstvo in umor trinajstletnice, ki so ga zakrivili afganistanski prosilci za azil, sprožilo novo razpravo glede migracij, hoče jemati za zgled.
Danski zunanji minister Mattias Tesfaye, ki je sicer po očetu Etiopijec, je na preprost način razložil novo zakonodajo za nemški časopis Die Welt: »Veliko denarja porabimo za ljudi, ki sploh ne potrebujejo zaščite«.
Na Danskem veliko prosilcev za azil, ki jim je prošnja zavrnjena, živi v odhodnih centrih, kjer stane državo vsak migrant 40,000 evrov na leto, namesto, da bi odšli nazaj v svoje dežele. Po mnenju danske vlade gre za zelo visoke vsote, zato bo nova zakonodaja omogočala lažje izločanje zavrnjenih prosilcev, obenem pa bodo le ti v prihodnosti morali svoje prošnje oddati izven evropskega območja.
Ob tem Bruselj kritizira novo dansko zakonodajo in je že marca tega leta obsojal odločitev Danske, ko je Sirijo označila za varno državo in začela z deportacijo sirijskih migrantov. Osrednji medij Politico pa je ob tem levičarsko dansko vlado označil za »skrajno desno«. Švedska evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson pa je sedaj mnenja, da Danska spodkopava »temeljne vrednote EU«, saj naj bi bil po EU zakonodaji vsak migrant, ki vstopi na območje Evropske unije upravičen do prošnje za azil na licu mesta. Po drugi strani Danska, ki se že vrsto let sooča s problematiko množičnih migracij, vključujoč rast stopnje kriminala, z novo zakonodajo določa, da bi bila pravica do azila ocenjena drugje, v državah kot je Ruanda, s katero skuša Copenhagen sodelovati pri uresničevanju teh načrtov.
Danska nova zakonodaja je prav tako deloma tudi posledica jalovosti določenih pogodb na evropski ravni, kamor spada predvsem dogovor o vračanju beguncev v Turčijo, ki šest let po podpisu med Evropsko unijo in Turčijo še vedno ne deluje, saj Ankara begunce izkorišča za izsiljevanje svojih grških sosedov.
Ravno zaradi neuspešnosti tovrstnih dogovorov je danska nova strožja politika do migrantov in prosilcev za azil naletela na precejšnjo podporo. Poleg višegrajskih držav je novi danski zakonodaji naklonjen tudi Dunaj. Avstrijski notranji minister Karel Nehammer je mnenja, da danski model dokazuje, da je možno »vodenje migrantske politike na vzdržljiv in dolgotrajen način«. Nehammer je prav tako naklonjen ideji o sodelovanju z državami tretjega sveta, kakršni sta Tunizija in Egipt, ki bi zagotovile prostor za centre za prosilce za azil, v zameno pa bi prejele denarno podporo od Evropske unije.
Vprašanje migrantske politike je trenutno pomembno tudi zaradi morebitnega novega migrantskega vala iz Afganistana, kjer po umiku zahodnjaških sil znova prihajajo na oblast militantni talibani, kar pomeni, da bodo mnogi Afganistanci skušali prebegniti na Zahod.
