Piše: C. R.
V4
Madžarska vlada je v petek, 8. oktobra, sporočila, da so se države V4 odločile združiti moči in nasprotovati bruseljskim načrtom za zvišanje davkov pod krinko varstva podnebja.
Po nedavni javnomnenjski raziskavi Inštituta za javne zadeve v Bratislavi (IVO) 57 % Slovakov, 59 % Madžarov in 68 % Poljakov pozitivno ocenjuje članstvo svoje države v Evropski uniji, medtem ko je takšnega mnenja le 41 % Čehov.
Madžarski premier Viktor Orbán je v sredo, 6. oktobra v videoposnetku, objavljenem na Facebooku, da so se Madžarska, Poljska in Češka odločile Evropskemu svetu predložiti predlog za znižanje cen energije v Evropski uniji, je dejal, da ima po njegovem mnenju “Bruselj skrivni načrt za obdavčitev lastnikov stanovanj in hiš pod krinko varstva podnebja […] Vsi očitajo Komisiji, da so se napovedi cen celotnega zelenega programa, podnebnega programa, izkazale za popolno napako in da zato Evropa danes trpi zaradi visokih cen energije.”
Dvanajst držav članic EU – med njimi štiri države Višegrajske skupine – je v petek, 8. oktobra, pozvalo k spremembi Zakonika o schengenskih mejah, ki bi omogočila uporabo “fizičnih ovir” (ograj, zidov itd.) kot ukrepov za zaščito meja. “Nedavni dogodki na zunanjih mejah Evropske unije (EU) kažejo, da mora EU prilagoditi obstoječi pravni okvir novim razmeram, da se bo lahko ustrezno odzvala na poskuse instrumentalizacije nezakonitih migracij v politične namene in druge hibridne grožnje […. Fizične ovire se zdijo učinkovit ukrep za upravljanje meja, ki služi interesom celotne EU in ne le interesom držav članic, ki pridejo prve,” so dejali notranji ministri 12 držav: Avstrije, Bolgarije, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Grčije, Latvije, Litve, Madžarske, Poljske, Slovaške in Madžarske.
Madžarska
Župan Budimpešte Gergely Karácsony je ta teden napovedal, da se bo umaknil s primarnih volitev opozicije za imenovanje skupnega kandidata za predsednika vlade na naslednjih parlamentarnih volitvah na Madžarskem spomladi 2022, tako da se bosta v drugem krogu pomerila Klára Dobrev, kandidatka Demokratične koalicije, in Péter Márki-Zay, župan Hódmezővásárhelyja (blizu Szegeda).
Po odločitvi poljskega ustavnega sodišča v četrtek, 7. oktobra, ki je podvomilo v razširitev pristojnosti institucij EU prek pogodb, je madžarska vlada izjavila, da v celoti podpira Poljsko v njenem boju z Evropsko komisijo in Sodiščem Evropske unije.
Poljska
Poljska se spopada z migracijsko krizo, ki so jo očitno sprožile beloruske oblasti na njeni vzhodni meji, zato zdaj načrtuje gradnjo ne le ograje, temveč pravega zidu, da bi ustavila migrante. Po besedah poljskega notranjega ministra Mariusza Kamińskega bo ta mejni zid opremljen tudi s sistemom detektorjev gibanja in termovizijskih kamer. Zaradi trenutne krize Poljska na meji z Belorusijo trenutno namešča 4 000 mejnih policistov in 25 000 vojakov.
Poljski obrambni minister Mariusz Błaszczak, ki je bil na obisku v Združenih državah Amerike, je v četrtek, 7. oktobra, po srečanju z ameriškim obrambnim ministrom Lloydom Austinom dejal, da “bi morala poljska vojska prve nove tanke Abrams ameriške proizvodnje namestiti prihodnje leto”. Poljska se je julija odločila za nakup 250 teh tankov v skupni vrednosti 23,3 milijarde zlotov (5,1 milijarde evrov).
V skladu s poročilom Svetovne banke, objavljenim v sredo, 6. oktobra, so bile napovedi rasti poljskega BDP za leti 2021 in 2022 popravljene navzgor s 3,8 % na 4,5 % oziroma s 4,5 % na 4,7 %. Strokovnjaki tudi napovedujejo, da se bo poljska inflacija znižala s sedanjih 4,2 % na 3,6 % leta 2022 in 3,1 % leta 2023. V poročilu je navedeno tudi, da se je “dobro razvejano poljsko gospodarstvo med krizo Kovid (2020/2021) izkazalo za eno najbolj odpornih v Evropski uniji”.
Sodišče Evropske unije je v sredo (6. oktobra) zavrnilo zahtevo Poljske za razveljavitev sodbe z dne 14. julija, v kateri je Sodišče Poljski naložilo, naj “nemudoma začasno ustavi” uporabo nacionalnih določb o pristojnostih disciplinskega senata vrhovnega sodišča. Sodnica Sodišča EU Rosario Silva de Lapuerta je dejala, da po mnenju Sodišča “načelo primarnosti prava EU določa prevlado prava EU nad pravom držav članic”.
Direktor evropske agencije Frontex Fabrice Leggeri in namestnik poljskega notranjega ministra Bartosz Grodecki sta v ponedeljek, 4. oktobra, obiskala poljsko-belorusko mejo in ocenila razmere zaradi trenutne migracijske krize. Poljski organi so v izjavi navedli, da je bil namen obiska “predstaviti težke razmere na tem delu zunanje meje EU […] Te razmere so posledica hibridnih dejavnosti beloruskega režima in zahtevajo izredne ukrepe na področju krepitve meje in varnosti schengenskega območja”.
Namestnik načelnika generalštaba poljskih oboroženih sil Tadeusz Mikutel je v četrtek, 7. oktobra, dejal, da bi lahko poljskim letalskim silam leta 2027 zmanjkalo bojnih letal, saj se bo zaradi umika letal tretje generacije število operativnih eskadrilj s sedanjih sedmih zmanjšalo na pet v letih 2026/2027, tako da bodo poljske letalske sile razpolagale le z letali četrte (F-16) in pete generacije (F-35). Poudaril je, da je Poljska z rusko enklavo Kaliningrad in mejo z Belorusijo na frontni črti proti Rusiji.
Belorusija ne želi, da bi Poljska zagotavljala humanitarno pomoč migrantom na beloruskem ozemlju. Po poročanju poljskega televizijskega kanala Belsat TV za Belorusijo je tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Anatolij Glaz v sredo, 6. oktobra, dejal, da Belorusija ni dovolila, da bi Poljska na beloruskem ozemlju nudila humanitarno pomoč migrantom. Kritiziral je, da poljske oblasti takšnih ukrepov niso vnaprej uskladile z beloruskimi oblastmi, kar je izraz “določenega nespoštovanja beloruske države in njene suverenosti”. Glaz je tudi predlagal, da bi poljsko pomoč namesto v sosednjo Litvo poslali v sosednjo Litvo, kjer bi po njegovih besedah “za nečloveške življenjske razmere beguncev izvedel ves svet”.
Poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro je v sredo, 6. oktobra, napovedal, da bo Poljska na zasedanju Sveta Evropske unije, ki se bo začelo 7. oktobra, vložila veto na “sklepe o strategiji EU o otrokovih pravicah”. Ziobro meni, da dokument “spodkopava pravico otroka do družinske vzgoje s strani očeta in matere” in je “del politike EU za spodbujanje skupnosti LGBT in ideologije spola”.
Poljski Svet za denarno politiko je v sredo, 6. oktobra, sklenil dvigniti diskontno stopnjo z 0,4% na 0,5% (+0,1%). Narodna banka Poljske je prvič po letu 2012 zvišala obrestno mero. Poleg tega je poljski premier Mateusz Morawiecki izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajoče inflacije na Poljskem, zaradi česar se je zlot na trgih okrepil v primerjavi z evrom in dolarjem.
Zaradi izsiljevanja Poljske s strani Evropske komisije v zvezi z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva (NextGenerationEU) je poljski ekonomist in evropski poslanec Jacek Saryusz-Wolski (PiS), eden glavnih pogajalcev za pristop Poljske k Evropski uniji, v sredo, 6. oktobra, dejal, da poljska vlada ni pripravljena sprejeti evropskega načrta za oživitev gospodarstva. oktobra, da poljska vlada ni pripravljena sprejeti gospodarske krize Evropske unije, je v sredo, 6. oktobra, dejal, da se Poljska o tem vprašanju ne bi smela pogajati z Evropsko komisijo, temveč bi se morala, nasprotno, aktivno odpovedati sodelovanju v reševalnem skladu, saj bi si lahko njegova država ustrezna sredstva pod enakimi ali ugodnejšimi pogoji izposodila drugje. “Ko popustite teroristom, ki so ugrabili letalo, se začne veriga nadaljnjega izsiljevanja. Podobno logiko ima trenutno tudi bruseljsko izsiljevanje,” je dodal.
Konservativna revija wPolityce je 30. septembra obsodila dezinformacije poljskega dopisnika češkega portala novinky.cz Pavola Minarika, ki je 18. septembra objavil, da je v nekaterih vzhodnih poljskih vojvodstvih “spolnim manjšinam prepovedan vstop v kavarne, restavracije, kinodvorane ali javne parke”, kar je seveda popolnoma napačno. Hkrati nas wPolityce spominja na žvepleno preteklost gospoda Minarika kot odkritega komunista in protipolskega agitatorja.
Po predhodnih podatkih, ki jih je 1. oktobra objavil poljski centralni statistični urad, je letna stopnja inflacije septembra znašala 5,8 %, kar je največ po juniju 2001 (takrat je znašala 6,1 %). Ta inflacija je vplivala predvsem na energente (+7,2 %), vključno z gorivom (+28,6 %). Vendar je poljski finančni minister Tadeusz Kościński menil, da trenutna raven ni preveč zaskrbljujoča in da se bo v letu 2022 verjetno umirila.
V soboto, 2. oktobra, so v Varšavi potekale nove demonstracije nasprotnikov zdravstvenih ukrepov Covid pod geslom “Ustavite zdravstveno segregacijo”, na katerih so sodelovali poslanci gibanja Konfederacja Janusz Korwin-Mikke, Robert Winnicki, Krzysztof Bosak, Artur Dziambor, Grzegorz Braun in Jakub Kulesza.
Poljsko ustavno sodišče je v četrtek, 7. oktobra, razsodilo, da Sodišče Evropskih skupnosti ne more na noben način izvrševati svojih odločitev na področjih, ki niso bila predmet prenosa suverenosti na podlagi evropskih pogodb in so v nasprotju s poljsko ustavo.
Slovaška
Ko so velike slovaške industrijske skupine zahtevale, da jim država z uporabo okoljskega sklada povrne visoke cene energije, je slovaško ministrstvo za okolje odgovorilo, da sklad ni mišljen kot “avtomatično okno”: “Subvencije za podjetja v okoljskem skladu so v določenem obsegu mogoče. Vendar ni bankomat.
Češka republika
Češki obrambni minister Lubomír Metnar in njegova francoska kolegica Florence Parly sta v četrtek, 30. septembra, v Pragi podpisala pogodbo, po kateri bo češka vojska kupila 52 artilerijskih vozil CAESAR z osemkolesnim pogonom francoske skupine Nexter. Nova oprema, ki bo dobavljena med letoma 2024 in 2026, bo nadomestila havbice Dana ZTS češkoslovaške izdelave, ki so v uporabi od 80. let prejšnjega stoletja.
Še en primer rasizma v evropskem nogometu. Po porazu Rangersa (Glasgow) s Spartakom Praga, pri katerem so šolarji bučali na finskega igralca Glena Kamara (po rodu iz Sierre Leone), je britanski igralec Marvin Bartley na Twitterju zapisal: “Najhuje pri včerajšnjih prizorih v Pragi je, da sploh nisem šokiran! Otroci sploh niso krivi, ker se vedejo tako, kot vidijo, da se vedejo odrasli, ali pa jih k temu spodbujajo. Kakšne možnosti imajo, če jih damo v skledo z gnilim sadjem?” Češki zunanji minister Jakub Kulhánek je bil šokiran: “Razumem, da športna tekmovanja sprožajo različna čustva, ki se lahko izrazijo tudi zunaj igrišča. Toda tudi to ima svoje meje in ne sme se sprevračati v ksenofobne žalitve mladoletnikov.”
Češki premier Andrej Babiš je 29. septembra izrazil bojazen, da bodo načrtovane emisijske kvote Evropske komisije zelo negativno vplivale na češko gospodarstvo. “Preprečiti moramo špekulacije in omejiti cene energije, kot smo to storili pri toplarnah,” je dejal.
Nekaj dni pred češkimi parlamentarnimi volitvami se je predsednik vlade Andrej Babiš v ponedeljek, 4. oktobra, v okviru preiskave Pandora Papers soočil z obtožbami o financiranju nepremičninskih naložb v Franciji prek offshore podjetij.
Volitve na Češkem. Po prvih izidih parlamentarnih volitev, ki so potekale 8. in 9. oktobra na Češkem, vodi opozicijska koalicija SPOLU s 27,8 % glasov in 71 sedeži pred stranko ANO premiera Andreja Babiša (27,1 % in 72 sedežev), koalicijo Pirati in župani (15,6 % in 37 sedežev) ter populistično stranko SPD (9,56 % in 20 sedežev). Socialistična stranka (ČSSD), ki je bila del Babiševe koalicije, in Komunistična stranka, ki mu je zagotavljala večino v poslanski zbornici, sta izgubili 4,7 % oziroma 3,6 % glasov in izgubili svoje parlamentarno zastopstvo. Evroskeptično nacionalno konservativno gibanje Trikolóra, ki ga je ustanovil Václav Klaus mlajši in je imelo tri poslance, je prejelo 2,7 % in prav tako izgubilo parlamentarno zastopstvo.
Avstrija
Avstrijski kancler Sebastian Kurz (ÖVP) je po obtožbah o korupciji in poneverbi, zaradi katerih je bila v sredo, 6. oktobra, v kanclerskem uradu opravljena preiskava, v soboto, 9. oktobra, napovedal svoj odstop. V kanclerskem uradu ga bo zamenjal zunanji minister njegove vlade Alexander Schellenberg, on pa bo prevzel vodenje parlamentarne skupine svoje stranke v državnem svetu. V soboto je podkancler Werner Kogler (Zeleni) jasno povedal, da njegova stranka ni pripravljena podpreti nadaljevanja mandata Sebastiana Kurza kot kanclerja, opozicijske stranke (SPÖ, FPÖ in NeOs) pa so pripravljale nezaupnico, ki bi se ji lahko pridružili tudi Zeleni.
Slovenija
Slovenski premier Janez Janša, ki trenutno predseduje Svetu Evropske unije, je v pogovoru za Euronews, objavljenem v sredo, 6. oktobra, dejal, da Evropska komisija politično zlorablja pravno državo: “Imamo Listino Združenih narodov o človekovih pravicah. Imamo Evropsko listino o človekovih pravicah, toda v političnem jeziku, zlasti v Evropskem parlamentu, lahko na ta seznam vsakdo doda, kar želi […] Torej gre za politično zlorabljen izraz, ki se uporablja za politični boj.”
Vir: UME
