26.7 C
Ljubljana
torek, 27 julija, 2021

Srednja Evropa: najpomembnejše novice od 14. do 20. junija

Piše: C. R.

V4

Evropska komisija se je 9. junija odločila, da se bo pridružila zahtevi čeških organov pri Sodišču Evropskih skupnosti, naj Poljski naloži plačilo denarne kazni v višini pet milijonov evrov na dan, če bo odprti rudnik Turów še naprej obratoval v nasprotju s predhodno odločitvijo Sodišča Evropskih skupnosti z dne 21. maja.

Zaradi tega spora med Češko in Poljsko je skupina osmih poljskih in čeških intelektualcev v torek, 15. junija, na portalu Konservativní Noviny objavila odprto pismo, v katerem oblasti obeh držav poziva, naj to vprašanje rešijo dvostransko, brez pomoči “dobrih uradov” Bruslja: “Rešimo naše razlike sami, kot dobri sosedje.”

Madžarska

Madžarski premier Viktor Orbán in zunanji minister Péter Szijjártó sta se v nedeljo, 13. junija, ob robu vrha Nata v Bruslju sestala s turškima kolegoma Recepom Tayyipom Erdoğanom in Mevlütom Çavuşoğlujem, da bi razpravljala o dvostranskem sodelovanju na področju vojaške in obrambne industrije ter krepitvi gospodarskih in trgovinskih vezi med Madžarsko in Turčijo.

V ponedeljek, 14. junija, sta župan Budimpešte Gergely Karácsony in Krisztina Baranyi, županja okrožja Ferencváros, kjer je načrtovan kampus kitajske univerze Fudan, predstavila rezultate lokalnega posvetovanja, ki se ga je udeležilo več kot 30.000 ljudi. Velika večina udeležencev (od 96 % do 99 %, odvisno od vprašanja) je zavrnila kakršne koli spremembe prvotnega projekta študentskega mesta in nasprotovala gradnji kitajskega kampusa. Zato gospod Karácsony in gospa Baranyi pozivata k izvedbi nacionalnega referenduma o tem vprašanju, ki je po njunem mnenju nacionalnega pomena. Medtem je madžarski parlament v torek, 15. junija, potrdil predlog zakona, ki ga je predstavila vlada in katerega namen je ustanoviti fundacijo Univerze Fudan na Madžarskem, na katero bo brezplačno preneseno zemljišče, namenjeno kitajskemu kampusu, ki je predmet tega spora. Tako kot pri spornem zakonu proti pedofilom so tudi to glasovanje bojkotirale levičarske stranke, Jobbik pa se je glasovanja vzdržal.

Po javnomnenjski raziskavi inštituta Nézőpont, ki jo je v torek objavila provladna revija Mandiner, bi Fidesz na parlamentarnih volitvah prihodnjo nedeljo kot običajno zmagal z 52 % glasov, koalicija levičarskih strank (vključno z Jobbikom) s 43 %, nacionalistična stranka Mi-Hazánk Lászla Toroczkaia pa bi dobila 3 %.

Po več mesecih izrednih razmer v zdravstvu je anketa, ki jo je v začetku junija med svojimi člani izvedel Neodvisni sindikat zdravstvenih delavcev (Független Egészségügyi Szakszervezet, FESZ), pokazala, da bi jih 48 % v bližnji prihodnosti razmišljalo o spremembi poklica, 7 % do 8 % pa bi se jih kmalu upokojilo. “Med razlogi za odstop je zelo močno prisotno tudi pomanjkanje priznanja, kar se je v odgovorih tudi ponavljalo,” pojasnjuje Adriana Soós, predsednica sindikata, in meni, da je to težava, ki bi lahko prizadela vsakega osmega strokovnega delavca.

Sprejetje zakona proti pedofiliji s strani madžarskih poslancev v torek, 15. junija, je sprožilo močne negativne odzive nemških in francoskih oblasti, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Nekateri razmišljajo o sankcijah proti Budimpešti, ki zdaj prepoveduje propagando LGBT, namenjeno mladoletnikom.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je 13. junija napovedal, da bo Madžarska novembra prevzela poveljstvo Natovih sil na Kosovu (Kfor).

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je v sredo, 16. junija, na tiskovni konferenci v Bratislavi, kjer se je sestal z voditelji strank etničnih Madžarov na Slovaškem, napovedal, da bo Madžarska, če se epidemija koronavirusa ne bo nepričakovano poslabšala, s 24. junijem prenehala z nadzorom na svojih schengenskih kopenskih mejah. To pomeni, da za vstop na Madžarsko iz Slovaške, Avstrije ali Slovenije ne bo več potrebno potrdilo o cepljenju ali negativen test.

V intervjuju, ki ga je v četrtek, 17. junija, objavil hrvaški tednik Glas Koncila, je madžarski premier Viktor Orbán spregovoril o različnih pogledih na Bruselj in Srednjo Evropo: “Če bi bili v srednjem veku in bi morali na transparent napisati slogan, ki bi opisoval moje delo in filozofijo, bi napisal: ‘Samo mrtve ribe plavajo s tokom’ […] Seveda vsi, ki plavajo proti toku, povzročajo veliko težav. Za to plačujemo visoko ceno. Madžarska plačuje visoko ceno, ker ni podpisala Istanbulske konvencije in nato zavrnila vse politike hladne vojne; mi plačujemo visoko ceno, ker ruskega predsednika ne zmerjamo vsak dan z zahodnjaki, temveč mu izkazujemo spoštovanje, ki si ga kot predsednik zasluži; Plačujemo visoko ceno za zaščito krščanskega modela družine, tako da za norost LGBT pri nas ni prostora; plačujemo visoko ceno za naše stališče do priseljevanja in plačujemo visoko ceno, ker ne sprejemamo bruseljske birokracije, zlasti kot protiutež pri vzpostavljanju srednjeevropskega sodelovanja. Zato res plačujemo visoko ceno. Toda če ne bi plačali te cene in branili svojih interesov, bi lahko živeli udobneje, vendar bi na koncu izgubili veliko več. Bolje se je boriti. Mislim, da bi to razumel tudi Miklós Zrínyi [Hrvat Nikola Zrinsky].

Poljska

Poljski aktivist LGBT Michał Sz. alias Margot, ki je 27. junija 2020 vodil napad zagovornikov življenja na zagovornike življenja v Varšavi in čigar aretacija je povzročila veliko razburjenja med levičarskimi strankami, bo kmalu stopil pred sodišče zaradi brutalnega napada, ki ga je spremljala materialna škoda. Grozi mu zaporna kazen do petih let.

Potem ko je podpredsednik vlade Jarosław Gowin, vodja stranke Porozumienie, v ponedeljek, 14. Junija je v intervjuju za Wirtualna Polska kritiziral poljski red, načrt poljske vlade za obnovo po pandemiji, zdaj je spregovoril, poljski premier Mateusz Morawiecki je svojega zaveznika v koaliciji Združena desnica spomnil, da se je ta udeležil številnih srečanj o gospodarskem programu PiS in da takrat ni imel pripomb: Jarosław “Gowin je podpisal popolnoma vse predpostavke poljskega reda. Udeležil se je dolgega srečanja v bližini Varšave, o podrobnostih katerega smo se dogovorili. Pred tem je sodeloval na več srečanjih, na katerih smo razpravljali o številnih vprašanjih, povezanih z reformo davčnega sistema. Vsi se strinjamo, da mora biti davčni sistem progresiven,” je dejal.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je v sredo, 16. junija, na zaprtem zasedanju poljskega parlamenta poročal o valu kibernetskih napadov na državne organe. “Nedavno smo bili izpostavljeni kibernetskim napadom brez primere na Poljake, poljske institucije in uporabnike e-poštnih računov,” je 15. junija za televizijo Polsat News povedal tiskovni predstavnik vlade Piotr Müller in dodal, da so napadi prizadeli “ne le Dworczyka [nacionalnega direktorja za zdravje, op. p.], člane vlade in PiS, temveč veliko skupino ljudi”. Po besedah Michala Dworczyka, v čigar e-pošto so vdrli, “sintaksa in jezik sporočil ter metapodatki objavljenih datotek kažejo, da so to gradivo morda pripravili in sestavili rusko govoreči.

Sodišče Evropske unije (SEU) je ta četrtek, 17. aprila, izdalo sodbo, ki bi jo lahko označili kot zmedeno. Zavrnilo je pritožbo Stanisława Zalewskega, nekdanjega – v tem primeru poljskega – zapornika v taborišču Auschwitz, ki je nasprotoval temu, da so nekateri nemški mediji uporabljali izraz “poljska taborišča smrti”, kar je izkrivljanje zgodovinske resnice, saj so bila taborišča sicer na ozemlju Poljske, ki jo je takrat zasedla in delno priključila Nemčija, vendar so jih ustanovile in upravljale izključno nemške strukture. Žal bi lahko ta sodba na tem področju pomenila precedens.

Slovaška

Slovaško vrhovno sodišče je v primeru Kuciaka, slovaškega novinarja, ki je bil pred več kot tremi leti umorjen skupaj s svojo partnerko, odločilo, da razveljavi oprostilni sodbi poslovneža Mariana Kočnerja in njegove sodelavke Alene Zsuzsove.

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je danes, v četrtek, 17. junija, zavrnilo pritožbo slovaškega televizijskega kanala v madžarskem jeziku Servis TV-Videó – lokalnega kanala v mestu Párkány (Štúrovo), 70-odstotno madžarsko govorečem kraju na jugu države – zoper globo v višini 165 EUR, ki mu jo je naložil slovaški svet za medije, ker ni podnaslovil nekaterih stavkov prič prometne nesreče, ki se je zgodila 6. julija 2012. Slovaška zakonodaja določa, da mora biti vse, kar se predvaja v madžarščini, podnaslovljeno v slovaščini – brez izjeme.

Ta konec tedna bo v Bratislavi potekala že tradicionalna geopolitična konferenca GLOBSEC, eden največjih dogodkov na področju varnostne politike v Srednji Evropi. Slovaška predsednica Zuzana Čaputova je konferenco med drugim odprla z besedami: “Da bi gradili bolje, moramo uporabiti izkušnje, ki smo jih pridobili v času pandemije. Postaviti moramo skupne cilje in sprejeti skupne sklepe, da bi se izognili prihodnjim krizam.”

Češka republika

Češki senatorji v petek 11. junija sprejel predlog, v katerem je politične predstavnike države pozval, naj se ne udeležijo zimskih olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto potekale na Kitajskem, v znak protesta proti odnosu kitajske vlade do Tibetancev in Ujgurov, pa tudi do Tajvana in nekdanje britanske kolonije Hongkonga, Ob opozarjanju, da je komunistična Kitajska poletne olimpijske igre v Pekingu leta 2008 izkoristila za “nadaljnje zatiranje človekovih pravic in svoboščin, vključno z množičnim zatiranjem manjšin”, ter za “množične kršitve človekovih pravic in svoboščin, genocid in zločine proti človeštvu, etnične zločine, zločine [… ] kulturna, verska in politična diskriminacija” na Kitajskem.

Češki predsednik vlade Andrej Babiš je ta teden v članku za časnik Pravó jasno povedal, da na Češkem ne želi sprejeti “afriških ali bližnjevzhodnih migrantov, katerih način življenja je popolnoma nezdružljiv z našim”.

Vir: UME

Zadnje novice

Sorodne vsebine