Piše: A. S., STA
Madžarski premier Viktor Orbán se je včeraj v Rimu srečal z italijansko predsednico vlade Girogijo Meloni v sklopu njegovih obiskov pomembnejših evropskih prestolnic pred predsedovanjem Madžarske EU, ki se začne 1. Julija.
Melonijeva je ob srečanju z Orbánom izrazila svojo hvaležnost Madžarski, ker bo v šestmesečnem obdobju predsedovanja med pomembnejša vprašanja uvrstila tudi demografske izzive, s katerimi se sooča Evropa. Ob tem je izpostavila, da potrebujemo močno Evropo, ki bo lahko prevzela v svetu osrednjo vlogo, težava depopulacije pa zadeva celotno staro celino. »Nobena posamezna država nima zmožnosti, da bi nadomestila starajoče se prebivalstvo in zagotovila kontinuiteto prebivalstva. Če se ta trend ne bo na srednji in dolgi rok preokrenil, bo privedel do nevzdržne situacije«, je izpostavila.
Italijanska premierka je poudarila ob srečanju tudi, da imama Rim in Budimpešta odlične bilateralne odnose in da je Madžarska izjemno pomembna evropska partnerica in članica Nato pakta. Zadovoljna je tudi z pestrim političnim dialogom v zadnjih mesecih in s krepitvijo trgovanja med državama. Dodala je, da so italijanska podjetja posebej pozorna na priložnosti, ki jih ponuja madžarski trg, tako glede izvoza kot glede investicij, poroča spletni medij Remix News.
Med drugim sta se z Orbánom pogovarjala tudi o prihodnosti balkanskih narodov, za katere obe državi verjameta, da so strateško pomembni v luči vojne v Ukrajini. Ob tem je Melonijeva izpostavila, da močno ceni gesto Madžarske, ki je drugim državam članicam in zaveznicam omogočila, da dosežejo dogovore o pomembnih vprašanjih glede Ukrajine, čeprav se madžarska vlada ne strinja popolnoma s pristopom Nato pakta in Evropske unije. Medtem, ko Italija in Madžarska razhajata glede samega konflikta v Ukrajini, se strinjata glede vprašanj konkurenčnosti v Evropi, kot tudi glede obrambe, kohezije in kmetijskih politik.
Melonijeva je izpostavila tudi pereče vprašanje množičnih migracij. Dejala je, da obe državi dajeta prioriteto zaustavitvi množičnih nezakonitih migracij in obrambi zunanjih meja Evropske unije, kot tudi uničenju tihotapskih mrež. Po njenih besedah se državi strinjata glede pristopa, da se vzpostavijo partnerstva z izvornimi državami migrantov in s tranzitnimi državami, v katerih je treba nasloviti temeljne vzroke migracij. Ob tem je izpostavila tudi nove inovativne rešitve za problem migracij, kot je albansko-italijansko sodelovanje, kjer so migranti nastanjeni v albanskih sprejemnih centrih, ki jih bo zgradila Italija.
Tudi Orbán je izpostavil skupna stališča, a obenem potrdil, da se njegova stranka Fidesz v Evropskem parlamentu ne bo pridružila politični skupini Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), kjer sedijo Bratje Italije premierke Melonijeve.
»Ne moremo biti v strankarskem zavezništvu s protimadžarsko romunsko stranko,« je dejal, pri čemer je imel v mislih romunsko nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov (AUR). Kljub temu sta po njegovih besedah oba z Meloni naklonjena okrepljenemu sodelovanju evropskih desnih strank.
Meloni je na čelu ECR, ki se je po volitvah izoblikovala v tretjo največjo skupino v Evropskem parlamentu. Voditelji bodo na vrhu ta teden odločali tudi o zasedbi ključnih vodilnih mest v evropskih institucijah, pri čemer naj bi si Meloni glede na volilni uspeh želela večje teže tudi za svojo skupino.
Orbán je medtem kritiziral sistem, po katerem si vodilne položaje med sabo razdelijo politične skupine, ki prevladajo v parlamentu. »To je nasprotje filozofije vključevanja,« je menil. »Institucije EU umešča na strankarsko-politično osnovo. Ker ni vključevanja, je izključevanje, in zato bo nastala večina, manjšina, vlada in opozicija,« je dodal.
