Sodišče EU v Luksemburgu je presodilo, da bi Madžarska morala izročiti Hrvaški predsednika uprave energetske družbe Mol Zsolta Hernadija. Hrvaška je leta 2011 sprožila postopek proti Hernadiju zaradi suma podkupovanja nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja pri prevzemu upravljavskih pravic v hrvaški Ini s strani Mola.
Če Madžarska ne bo izročila Hernadija, se lahko zgodi, da bo lahko v sporu z EU, je poročalo hrvaško uredništvo regionalne televizije N1, ki je potrditev odločitve evropskega sodišča dobilo na županijskem sodišču v Zagrebu.
Sodišče EU je v obrazložitvi svoje odločitve zapisalo, da ni bilo podlage za to, da Madžarska ni izročila Hernadija Hrvaški na podlagi evropskega pripornega naloga.
V Budimpešti so zavračali izročitev Hernadija, potem ko je madžarsko pravosodje leta 2012 ugotovilo, da ni razloga za kazenski pregon šefa Mola v postopku, v katerem je Hernadi nastopil kot priča.
Madžarsko sodišče je odločitev sprejelo v primeru, v katerem je nekdanja vodja pravne službe Mola Ilono Banhegy v Budimpešti sprožila postopek proti Hernadiju zaradi “neprimernega in nezakonitega ravnanja” glede upravljavskih pravic v Ini. Nekateri hrvaški mediji so takrat navajali, da je šlo za poskus reševanja Hernadija pred hrvaškim pravosodjem.
Hrvaška je od leta 2011 zahtevala od Madžarske mednarodno pravno pomoč v preiskavi proti Hernadiju, po vstopu v EU leta 2013 pa je zanj izdala tudi evropski priporni nalog, a je Madžarska vztrajala pri zaščiti enega svojih najvplivnejših poslovnežev s pojasnilom, da posamezniku ni mogoče soditi dvakrat v istem primeru.
Predsednik zagrebškega županijskega sodišča Ivan Turudić je v današnjem pogovoru za N1 povedal, da so od Sodišča EU zahtevali, naj oceni, ali je bilo ravnanje Madžarske glede hrvaškega evropskega pripornega naloga v skladu z evropskim pravom.
“Sodišče je stopilo na hrvaško stran in je povedalo, da ni,” je dejal Turudić. Kot je pojasnil, je Sodišče EU potrdilo, da pravosodni postopek na Madžarskem ni bil takšen, da bi lahko veljalo pravilo, po katerem osebi ni mogoče soditi dvakrat v istem primeru.
Turudić je dejal, da ima hrvaško pravosodje dovolj časa za končanje celotnega postopka proti Hernadiju, čeprav bo predmet zastaral leta 2020.
Hernadi naj bi Sanaderju plačal deset milijonov evrov, da bi hrvaška vlada leta 2009 prepustila upravljavske pravice v Ini madžarskem partnerju. Obstajajo tudi videoposnetki njunega skrivnostnega srečanja v neki zagrebški restavraciji.
Zaradi tega in vojnega dobičkarstva v primeru nezakonite provizije pri pridobitvi posojila od banke Hypo Alpe Adria za hrvaško zunanje ministrstvo sredi 90. let prejšnjega stoletja je bil Sanader obsojen na deset let zapora. Medtem so sodbo razveljavili zaradi kršitve pravic obtoženca v združenem primeru Hypo in Ina-Mol, ki sta ju potem znova ločili in začeli s ponovljenimi sojenji.
Prejšnji teden je zagrebško županijsko sodišče prestavilo na september pripravljalno obravnavno na vnovičnem sojenju proti Sanaderju in Hernadiju v primeru Ina-Mol.
Ko je hrvaško ustavno sodišče leta 2015 razveljavilo sodbo proti Sanaderju, je hrvaška vlada izgubila tudi podlago za zmago v arbitražnem postopku proti Molu zaradi upravljavskih pravic v Ini.
