8.7 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

“Skupaj moramo prepričati Bruselj, da zaščiti svoje zunanje meje.”

Piše: Tímea Koren-Karczub

– Za nas je zelo pomembno, da je Madžarska z nami delila svoje izkušnje, z Budimpešto bomo sodelovali tudi v prihodnje, uskladili bomo svoja prizadevanja glede vprašanj, povezanih s pristojnostmi institucij Evropske unije, saj lahko le skupaj prepričamo Bruselj, je v pogovoru za madžarski časnik Magyar Nemzet dejal litovski namestnik notranjega ministra Arnoldas Abramavičius. Litva, tako kot Madžarska, gradi ograjo na meji, da bi zajezila migracijski pritisk iz Belorusije. Abramavičius je prejšnji teden obiskal Budimpešto, kjer je razpravljal o migracijski krizi na litovsko-beloruski meji.

– Tako kot Litva se je tudi Madžarska v zadnjih tednih leta 2015 soočila z izrednim pritokom migrantov, zaradi česar se je odločila fizično zapreti mejo, kar zdaj počne tudi Vilna. Je Madžarska med pogovori v Budimpešti uspela deliti svoje izkušnje, ki bi lahko Litvi pomagale pri zaustavitvi migracijske krize?

– Ker smo se zaradi vse slabših razmer odločili tudi za gradnjo fizične ograje na meji, smo obiskali ograjo na madžarsko-srbski meji in si ogledali, kako je tehnično zgrajena in kakšne tehnične rešitve so bile uporabljene za to tako imenovano začasno ograjo na meji. Ta obisk in naše srečanje s Károllyjem Pappom, državnim sekretarjem za notranjo varnost na Ministrstvu za notranje zadeve, sta bila zelo uspešna in plodna. Rad bi poudaril, kako pomembno je za nas, da je Madžarska z nami delila svoje izkušnje. Zato bomo z madžarsko stranjo sodelovali tudi v prihodnje in usklajevali naša prizadevanja tudi pri vprašanjih, povezanih s pristojnostmi institucij EU. Nenazadnje grožnje iz Belorusije ne zadevajo le Litve, temveč celotno Evropsko unijo – Minsk zdaj migrante z Bližnjega vzhoda pošilja ne le k nam, temveč tudi na Poljsko in v Latvijo.

– Kakšno je stališče Evropske unije glede gradnje ograje? Ali bo Vilna dobila pomoč?

– Glede na dosedanja pogajanja EU ne nasprotuje naši nameri, da zgradimo fizično mejno pregrado. Z organi EU tesno sodelujemo že od začetka krize, ko so se razmere poslabšale po uvedbi sankcij EU proti Belorusiji. Ker je tudi EU akter v tej krizi, pričakujemo, da bo solidarnost uporabljena za financiranje nujne pomoči in varovanja meja. Bruselj še ni obljubil financiranja gradnje ograje, je pa ponudil pomoč pri drugi tehnični opremi, kot so kamere ali grelci. Vendar še vedno preučujemo, kako bi lahko pridobili dodatna sredstva EU za gradnjo azilnih centrov in same ograje. Vem, da dialog med Madžarsko in EU o gradnji ograje med krizo leta 2015 ni bil zelo uspešen, vendar bo morda zdaj, ko je nezakonito priseljevanje prizadelo veliko več držav članic, drugače. Z drugima dvema baltskima državama, Latvijo in Estonijo, smo se že dogovorili, da bomo uskladili ukrepe za upravljanje v izrednih razmerah in na mejah ter zakonodajo o azilnih postopkih. Obisk na Madžarskem nam bo pomagal mobilizirati druge države članice, s katerimi imamo skupno stališče, in skupaj bomo prepričali Evropsko unijo, da moramo spremeniti našo politiko zunanjih meja in najti nove rešitve za boj proti nezakonitemu priseljevanju.

– Tako Vilna kot Bruselj sta prepričana, da Belorusija namerno dovoljuje vstop migrantov v EU kot odgovor na kazenske ukrepe Zahoda. Zakaj je Litva postala glavna tarča migracijskega pritiska?

– Razlogi so politični in praktični. Pred enim letom se je več držav članic EU, vključno z nami, strinjalo, da je v Belorusiji prišlo do volilnih goljufij in da Aleksandr Lukašenko ne more biti več izvoljen za predsednika. Od takrat smo azil in status begunca podelili približno 4 000 beloruskim opozicijskim predstavnikom, s čimer smo si nakopali jezo Minska in Lukašenka. Litva je tako preveč dejavno podpirala in spodbujala belorusko opozicijo, vključno z opozicijsko voditeljico Svetlano Hišanousko, ki je trenutno dejavna v Vilni. Belorusija je za glavno tarčo izbrala tudi Litvo, ker je veliko manjša od na primer Poljske, kar pomeni, da migracijski val ogroža našo družbo. Prejšnji mesec je v Litvo prispelo več kot 4.000 nezakonitih priseljencev, pri čemer je tako velikemu številu ljudi precej težko podeliti azil – seveda vem, da se je Madžarska leta 2015 soočila s stokrat večjim številom ljudi. Poleg tega je od letališča v Minsku do litovske meje potrebnih dve uri, medtem ko sta poljska in latvijska meja od beloruskega glavnega mesta, od koder se migranti prevažajo, še bolj oddaljeni.

– Večina teh nezakonitih priseljencev so Iračani. Kako pridejo v Litvo z Bližnjega vzhoda?

– Minsk ponuja turistične pakete: Posebni leti iz Iraka, rezervacija hotelskega bivanja za migrante in celo prevoz do meje z Litvo – tega še ni bilo. Potovalne agencije v Bagdadu in kriminalne organizacije, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, pa v zameno za svojo pomoč od Minska dobijo delež.

Namestnik litovskega notranjega ministra Arnoldas Abramavičius pravi, da je treba spremeniti politiko zunanjih meja EU.

– Katere druge ukrepe je litovska vlada sprejela za preprečevanje nezakonitega priseljevanja poleg gradnje ograje na meji?

– Podobno kot na Madžarskem smo leta 2015 spremenili zakon in od zdaj je prečkanje zelene meje nezakonito. Priseljenci zato ne smejo vstopiti prek zelene meje; edini zakoniti način vstopa v Litvo je prek mejnega prehoda. Latvija in Poljska sta že sledili našemu zgledu in spremenili svojo zakonodajo.

– Ali so ti ukrepi izboljšali razmere?

– Prejšnji teden na našo mejo ni prišel noben begunec. K temu je pripomogel tudi pomemben korak, ki smo ga naredili s pomočjo EU, ko smo prepričali Irak, naj za deset dni prekine posebne lete v Minsk.

– Vendar pa na meji z Litvo še vedno čaka veliko prosilcev za azil. Kot ste omenili, je letos na litovsko-belorusko mejo prišlo že več kot 4 000 nezakonitih priseljencev, kar je 50-krat več kot v celotnem letu 2020. Kako se litovska družba odziva na te nenavadne razmere?

– Litovska družba ni pripravljena na tolikšno število priseljencev, lokalne oblasti pa odločno nasprotujejo ustanavljanju novih taborišč – prišlo je že do več protestov. Zaenkrat imamo razmere pod nadzorom, vendar si ne morem predstavljati, kaj bi se zgodilo, če bi število priseljencev na primer preseglo 10.000. Poleg tega ne predstavlja nevarnosti le priseljevanje, temveč tudi hibridno vojskovanje Belorusije. Minsk ve, kako destabilizirati in radikalizirati družbo. Razmere so torej precej nevarne, vendar nam jih je do zdaj uspelo stabilizirati. Vendar ne smemo pozabiti, da nismo le na robu Evropske unije, ampak tudi Nata, zato bi nas spopad med obema vojaškima blokoma lahko še bolj ogrozil.

– Se bojite zaostritve razmer?

– Da, skrbi nas, da bi vsaka majhna provokacija lahko sprožila veliko krizo. Državljani, ki živijo na območjih ob meji z Belorusijo, so zelo zaskrbljeni in računajo, da jih bodo litovska vlada in organi zaščitili.

Madžarska pomoč za zaščito. Károly Papp, državni sekretar za notranjo varnost na ministrstvu za notranje zadeve, je med obiskom namestnika litovskega notranjega ministra Arnoldasa Abramavičiusa napovedal, da bo madžarska vlada po preučitvi prošnje Litve za pomoč Litvi zagotovila potreben material za gradnjo petnajst kilometrov dolge ograje za okrepitev varovanja meje. Litva ima 1.070 kilometrov dolgo schengensko mejo, ki je tudi zunanja meja Evropske unije. Najdaljša meja je 679 kilometrov dolga meja z Belorusijo. Po navedbah ministrstva za notranje zadeve je bila litovska delegacija med bivanjem na Madžarskem podrobno obveščena o madžarskem mejnem nadzoru in azilnem postopku.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine