Piše: Spletni časopis
V Rusiji se nadaljuje šok, ko se jim je v pičlih desetih dneh podrlo desetletje vladanja Siriji, njihova vojska je morala zbežati, Vladimir Putin pa je svojega bivšega diktatorja Bašarja Al Asada rešil s prevozom v Moskvo, kjer je na Sirski ambasadi že zavihrala zastava novih oblasti.
Oblasti in mediji v Moskvi so nasprotnike Asada še pred tednom opisovali kot teroriste, zdaj jih že nekaj časa za opozicijske sile, s katerimi se poskušajo dogovoriti, da bi iz Sirije lahko organizirano umaknili orožje in tehniko, ki jo še imajo tam. Veliko alternativ, kam v Sredozemlju prestaviti svoje ladje, če jim Sirija dokončna pokaže vrata iz svojih pristanišč, nimajo.
Medtem je velike količine ruskega orožja, tudi kup Migov in Suhojev, sisteme protizračne obrambe, pa rakete in kemično orožje, s serijo letalskih napadov po Siriji uničil Izrael, ki je zasedel tudi del mejnih ozemelj, preko katerih sta Iran in Rusija zadnja leta oskrbovala Hezbolah v Libanonu za napade na Izrael. Ob Turčiji, ki jo v Rusiji obtožujejo, da jim je v Siriji zabodla nož v hrbet, so v Rusiji najbolj besni prav na Izrael. Sovraštvo do te države so že v preteklosti poskušali instrumentalizirati za svoje cilje s spodbujanjem nacionalizmov in verskega sovraštva pri arabskih sosedih.
Strah, da se jim Sirija tudi dolgoročno izmika, kažejo tudi objave na ruskih propagandnih portalih, kako bi naj novi voditelj Sirije, sicer nekdanji islamistični terorist Abu Mohammad Al Julani, v Izraelu videl zaveznika, ki mu je pomagal premagati Asadov režim, Hezbolah in Iran:
Izrael zadnje dni še naprej obsežno uničuje rusko orožje nekdanjega Asadovega režima v Siriji. Na družabnih omrežjih pa lahko spremljamo, kako ruski propagandisti, tudi pri nas, to uničevanje orožja in vojaških baz prikazujejo kot uničevanje celih mest, kar je v preteklosti v Siriji (pa tudi, denimo, Čečeniji, Gruziji…) počela Rusija in kar že skoraj tri leta počne v Ukrajini.
Vojna v Ukrajini, ki so jo z brutalnimi terorističnimi napadi na Izrael na Putinov rojstni dan, tudi z zajetjem velikega števila talcev, s pomočjo Hamasa in Hezbolaha razširili v vojno z Izraelom, je pomemben razlog, zakaj je Rusom padel režim v Siriji. Zmanjkalo jim je vojaških sil, da bi z brutalno silo obvladovali še to področje.
Zaradi diktature v zadnjem desetletju in vladanja s silo s pomočjo ruske vojske in Irana bo v Siriji težko vzpostaviti učinkovito vlado. Pride lahko do podobnih težav kot ob razpadanju Jugoslavije.
Za Rusijo je bila Sirija pomembna tudi, ker so z Asadom tam preprečevali oskrbo Evrope z energenti iz Bližnjega Vzhoda preko tega za logistiko ključnega območja in so si s tem zagotavljali prednosti in dobičke s plinovodi, ki so jih sami gradili na severu Evrope proti Nemčiji. Z dobički, ki so si jih s tem zagotovili, pa so potem financirali širitev ruskega imperija in vojne.
A jim je to, tudi zaradi vojaške avanture v Ukrajini in posledic, tudi že propadlo. Hkrati so Rusi z destabilizacijo Bližnjega Vzhoda in milijoni beguncev, ki so bili posledica, zadnje desetletje še na drug način slabili Evropo.
Izguba Sirije je za rusko elito šokantna tudi, ker kaže, kako hitro se lahko vladanje s silo in diktature zrušijo. Kar se jim je zgodilo v Siriji, se lahko tudi na drugih ozemljih, ki jih zasedajo z nasiljem, podkupovanjem in podobnimi sredstvi. In to nikakor ne le v Ukrajini, ki se jim uspešno vojaško upira. Ruši se jim tudi v Gruziji in Bolgariji, kjer imajo težave z mehkejšimi načini vzpostavljanja svoje nadoblasti.
Zgodi se pa lahko tudi v Rusiji sami. Kar se je skoraj že s Prigožinom, ki se mu na pohodu proti Moskvi nihče ni resno zoperstavil, dokler se ni sam ustavil. V Siriji se uporniki niso.
