Piše: Bogdan Sajovic
Rusko gospodarstvo ne zmore več bremena vojne. Rusi plačujejo ceno za Putinovo vojno z naraščajočimi stroški gospodinjstev, oslabljenim rubljem in inflacijo. Ruske trditve o gospodarski moči so zavajajoče.
Odkar je spodletela ruska »tridnevna omejena operacija« in se je invazija spremenila v pravo vojno, se svetovna javnost sprašuje, koliko časa bo lahko rusko gospodarstvo podpiralo vojno.
Rusko manipuliranje s podatki
Napovedati je težko, saj Rusija že od carskih časov navadno manipulira s podatki in kaže sliko, ki je všeč vladarju. V vseh azijskih despotijah je namreč car (sultan, šogun, ljubljeni vodja ali kakorkoli se že imenuje) vsemogočen vse dotlej, dokler ni več. Dokler ne pokaže šibkosti in potem gre za glavo. Kremeljski propagandisti zatorej v svet pošiljajo sliko, po kateri je vse v najlepšem redu, da Rusija zaradi vojne celo cveti. Če bi bilo to res, zakaj potem ne sprožijo še dveh, treh vojn, da bi cveteli še bolj? In zakaj bi se sploh bili pripravljeni pogajati o miru?
Putin seveda postavlja mirovne pogoje, ki ne pomenijo drugega kot popolno kapitulacijo Ukrajine. To je razumljivo, saj bi le tako lahko upravičil sklenitev miru, ne da bi pred svojimi dvorjani izpadel šibek. Na drugi strani pa vse več analitikov meni, da se Rusija bliža trenutku zloma, in vlečejo zgodovinske vzporednice; tako carska Rusija kot Sovjetska zveza sta navzven kazali podobo nepremagljivega kolosa, dokler tako rekoč čez noč ni prišlo do popolnega zloma.
Putinova vojna je ekonomsko nevzdržna
Najnovejše analize stanja ruskega gospodarstva, ki krožijo po zahodnih medijih, so precej alarmantne. Putinova vojna je preprosto ekonomsko nevzdržna in sankcije so ustvarile pogoje za propad ruskega gospodarstva. Rusija je zaradi sankcij, pomanjkanja tehnologije in cen nafte izgubila 450 milijard dolarjev. Trgovina med EU in Rusijo se je zmanjšala z 260 na 68 milijard evrov in sankcije se še zaostrujejo. Ameriški predsednik Trump, ki se angažira v mirovnih pogajanjih, je celo zagrozil, da bodo ZDA države, ki bodo kršile sankcije, kaznovale s 500-odstotnimi carinami.
Glavno rusko izvozno blago so energenti in z njimi Rusija financira levji delež vojne. Rusija je celo nabavila za 14 milijard dolarjev okoli štiristo tankerjev, ki sestavljajo tako imenovano »senčno floto«; gre za ladje, s katerimi Rusija krši sankcije. A zaostrovanje sankcij je v zadnjem letu povzročilo upad izvoza nafte za skoraj polovico. Za nameček so padajoče cene nafte še dodatno prizadele ruski izvoz; Rusija bi morala izvažati še več nafte, a več nafte na trgih pa spet niža ceno. Gre torej za začaran krog. Poleg tega pa seveda Rusija potrebuje vse več nafte za lastno gospodarstvo in predvsem vojaški stroj. Naftna podjetja zdaj že opozarjajo Kremelj, da se stara naftna polja v zahodni Sibiriji hitro izčrpavajo, novi razvojni projekti v vzhodni Sibiriji pa so zastali. Poleg težav zaradi neugodnih naravnih razmer razvoj hromi tudi pomanjkanje denarja in mašinerije, ki jo Rusija uvaža z Zahoda. Že napovedani projekti so tako prestavljeni za nekaj let oziroma »do nadaljnega«.
Inflacija in kreditna kriza
Strokovnjaki tudi napovedujejo, da se bo proračunski primanjkljaj Moskve v letu 2025 v primerjavi s prvotnimi napovedmi potrojil. Izdatki, od katerih je letos tretjina namenjena vojni proti Ukrajini, so se povečali za 20 odstotkov. Do konca aprila je imel proračun primanjkljaj v višini 3,23 bilijona rubljev. Novo poročilo kaže, da so ruske trditve o gospodarski moči zavajajoče, saj država dejansko drsi proti bančni krizi. Inflacija po podatkih Rosstata znaša 10,3 odstotka, vendar strokovnjaki menijo da je skroj dvakrat tolikšna − spletna stran Romir je namreč preverila na tisoče cen, vključno s cenami hrane, in njihov znesek je dvakrat večji od tistega, ki ga prikazuje Ruska centralna banka.
Neplačila hipotekarnih posojil strmo naraščajo, banke pa se zato soočajo s kreditno krizo, saj je podjetja in potrošnike prizadel dvojni udarec − visoke inflacija in obrestne mere. Ruska centralna banka je bila prisiljena zvišati ključno obrestno mero na 21 odstotkov, kar je najvišja raven v zadnjih dveh desetletjih. Rusi torej plačujejo ceno za Putinovo vojno z naraščajočimi stroški gospodinjstev, oslabljenim rubljem in inflacijo, ki jo povzročajo neusmiljeni obrambni izdatki. Po drugi srani pa obrambno ministrstvo varčuje tako, da zamika izplačila nadomestil družinam padlih vojakov, invalidnine ranjencem in celo denar za pokop padlih. Sicer pa vse bolj zamujajo izplačila pokojnin nasploh in nekateri kremeljski propagandisti začenjajo širiti idejo, naj se pokojnine sploh ukinejo. Upokojence naj preživljajo njihovi otroci, tisti, ki pa »niso poskrbeli za potomstvo, pa naj poginejo«.
Manjka tudi delavne sile
Zdi se, da rusko gospodarstvo krvavi iz mnogih ran. Podjetja opozarjajo, da kljub znižani proizvodnji manjka delavne sile in do konca desetletja naj bi potrebovali poltretji milijon novih delavcev. Mimogrede, v zadnjih petnajstih letih Rusija že tako uvaža letno okoli 700 tisoč migrantov − 90 odstotkov je muslimanov s Srednjega in Bližnjega vzhoda, drugi so Vietnamci, Mongoli in Nepalci. V zadnjih letih se povečuje tudi uvoz migrantov iz Afrike. Nekateri od teh migrantov so se znašli tudi na fronti, tako kot so se severnokorejski vojaki, ki jih je poslal Putinov pajdaš Kim iz Severne Koreje. In Kim naj bi že poslal tudi nekaj suženjske delovne sile za rusko gospodarstvo.
Uvoz migrantov bo seveda krepko spremenil rusko demografsko sliko; po podatkih iz leta 2022 je v Moskvi le še 69 odstotkov ruskega prebivalstva. To ruši propagandni narativ rusofilov, kako Putin v nasprotju z zahodnimi voditelji zavrača migracije.
In seveda, vse te množice je treba hraniti, a praktično monopolni ruski proizvajalec kmetijske mehanizacije Rostselmash je sporočil, da je prodaja tako upadla, ker kmetje nimajo denarja za nakup, in bo zato s poletjem prisiljen ustaviti proizvodnjo. To napoveduje krizo tudi v prehrambnem sektorju.
Za zdaj Kitajska še rešuje Rusijo
Nekako se ponavlja zgodovina, v kateri je Rusija v vseh modernih dolgotrajnejših vojnah potrebovala kreditorja, ki ji je pomagal preživeti. V prvi svetovni vojni sta Velika Britanija in Francija s pošiljkami hrane in streliva ohranjali Rusijo pri življenju, in ko je ta pomoč leta 1917 usahnila, se je država sesula. Samo ameriška materialna pomoč med drugo svetovno vojno je preprečila, da se Sovjetska zveza ni sesula že leta 1943. In tudi zdaj ima Rusija močno zaveznico, ki pomaga financirati njeno vojno. To je Kitajska, ki ob Kazahstanu, Uzbekistanu, Severni Koreji, ZAR, Turčiji in Indiji pomaga Rusiji tudi v kršitvah embarga.
Kitajska je pred rusko invazijo na Ukrajino z Rusijo podpisala pakt o »neomejenem partnerstvu«. No, razmere so se od leta 2022 nekoliko spremenile. Tudi kitajskemu gospodarstvu ne gre več najbolj gladko. Okrevanje po pandemiji je trše, kot so pričakovali, izvoz se je precej zmanjšal, pa tudi pomoč Rusiji ni poceni. Za nameček je tu še trgovinska vojna z ZDA. Kot smo že pisali, na Kitajskem prihaja do stavk in protestov, ker mnogi delavci v industriji ne dobivajo redno plač, v nekaterih primerih celo od leta 2023. Čeprav je kitajski zunanji minister Wang Yi še pretekli mesec razglašal »večno prijateljstvo« med Pekingom in Kremljem, je seveda utopično pričakovati, da bi Kitajska potonila skupaj z Rusijo, če se bodo razmere tako obrnile.
Putinu tako vse bolj zmanjkuje manevrskega prostora in na neki točki bo moral končati vojno, preden se mu gospodarstvo dokončno sesuje.
